<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=84341"><dc:title>Stališča prebivalcev Slovenije do genetskega testiranja</dc:title><dc:creator>Kerševan,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lobnikar,	Branko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>genetika</dc:subject><dc:subject>genetsko testiranje</dc:subject><dc:subject>svetovanje</dc:subject><dc:subject>stališča</dc:subject><dc:subject>prebivalci Slovenije</dc:subject><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:description>Izhodišča: V sklopu magistrske naloge smo raziskovali genetsko svetovanje in testiranje v Sloveniji. Preverjali smo vpliv izbranih dejavnikov (spol, starost, izobrazba, starševstvo in predhodne izkušnje z genetskim testiranjem) na opredelitev anketirancev in njihova pričakovanja glede genetskega testiranja, kakšno je njihovo mnenje o razpoložljivosti genetskih testov, v kolikšni meri so zaskrbljeni zaradi možnih posledicah genetskega testiranja ter njihovo mnenje o pričakovanih posledicah razvoja genetskega testiranja v naslednjih 10. do 15. letih. Metoda: V analizi smo uporabili metode opisne statistične analize, bivariatne metode za analizo povezanosti spremenljivk, preverjali smo domnevo o enakosti povprečij v vseh skupinah ter multivariatne statistične metode. S hierarhičnim razvrščanjem v skupine smo na osnovi stališč o genetskem testiranju razvrstili anketirance v več skupin, nato pa preverili, kakšne so razlike med njimi tako glede stališč kot tudi demografskih dejavnikov. Rezultati: S frekvenčno porazdelitvijo smo dokazali, da imajo največ znanja o genetiki mlajši odrasli, visoko izobraženi, brez otrok ter tisti, ki so se v preteklosti že srečali z genetskim testiranjem. Odrasli srednjih let imajo višja pričakovanja glede osebnih koristi genetskega testiranja kot mlajši in starejši odrasli. Nižje izobraženi anketiranci imajo višja pričakovanja glede razpoložljivosti genetskih testov. Glede pričakovanih posledic genetskega razvoja v naslednjih 10. do 15. letih so najbolj zaskrbljeni srednje izobraženi, mlajši odrasli, moški. Raziskave na področju znanja, mnenj in stališč ljudi o genetskem svetovanju in testiranju imajo pomembno vlogo pri izboljšanju ozaveščanja ljudi o vlogi in pomenu genetskega svetovanja in testiranja tako za posameznika kot tudi v širšem družbenem kontekstu.</dc:description><dc:publisher>T. Kerševan</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-05-24 22:17:44</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>84341</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>