<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=84345"><dc:title>Tehtanje objektivnosti sodnoizvedenskih mnenj</dc:title><dc:creator>Trampuš,	Nena	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Areh,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>sodnoizvedenska mnenja</dc:subject><dc:subject>objektivnost</dc:subject><dc:subject>subjektivnost</dc:subject><dc:subject>pristranskost</dc:subject><dc:subject>standardi</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Osnovne kognitivne in socialno-psihološke raziskave so pokazale ranljivi del človeške presoje. Kognitivni procesi, vključeni v forenzično delo, z zaznavanjem, presojanjem, razlaganjem in odločanjem, poleg fizične kontaminacije dokazov, igrajo pomembno vlogo pri zanesljivosti odločitve in zaključka. 
Prepričanja glede nedolžnosti ali krivde osumljenca so prisotna tudi v pravnih okoljih in vplivajo ter vodijo v zbiranje, oceno in razlago dokazov na način lastnega prepričanja. Vključenost pristranskosti kot vira napake forenzične znanosti je najti tudi v primerih neupravičenih obsodb, zato so mnogi predlagali reformo postopkov v smeri ublažitve škodljivih vplivov nezavedne pristranskosti. Z vidika preverjanja ali prepoznavanja pisca ima tudi forenzična preiskava rokopisa in podpisa že dalj časa trajajočo tradicijo v službi pravosodnega sistema in že nekaj let je v teku razprava o veljavnosti znanja in metodologije. Kritiki so mnenja, da je pri sedanji metodologiji pomanjkanje znanstvene in kvantitativne podlage, kar predstavlja preveč tveganja pri tehtanju s parametri subjektivnosti verjetnostne ocene, ki lahko povzročijo napake in vplivajo na končni zaključek. Tudi dostop sodnih izvedencev do informacij o primeru in uporabi dokazov, ki so tako kot rokopisni in podpisni vzorci v sodnem spisu, lahko nevede prinese pristranskost mnenja in vodi do napačnih sodb. 
Namen diplomskega dela ni obravnava identifikacije rokopisa ali podpisa, temveč obravnava dileme o pristranskosti sodnih izvedencev in metodologije, ki se uporablja v smislu veljavnosti in splošnega sprejetja na področju forenzične znanosti. Raziskave kažejo, da sodni izvedenci sprejemajo odločitve, izražene kot mnenje, z uporabo analitičnih metod, razvitih z usposabljanjem, izobraževanjem in prakso. Predhodne izkušnje brez premikov k izpopolnitvi zagotavljanja zanesljivosti dokazov in razvoju delovnih postopkov, ki ponujajo avtomatiziran pristop ter zavedanje o viru pristranskosti, ne zadoščajo za preprečitev pristranskosti.</dc:description><dc:publisher>N. Trampuš</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-05-25 14:03:43</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>84345</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>