<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=84494"><dc:title>Primerjava raznolikosti vegetativnega razmnoževanja rastlin v dveh habitatnih tipih ekstenzivnih travišč na območju celinske slovenije</dc:title><dc:creator>Gorjup,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Škornik,	Sonja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>klonalna rast</dc:subject><dc:subject>suha travišča</dc:subject><dc:subject>baza CLO-PLA3</dc:subject><dc:subject>organi klonalne rasti</dc:subject><dc:subject>Natura 2000</dc:subject><dc:description>Klonalna rast rastlin je v številnih biomih zmernega pasu pa tudi vodnih in borealnih
habitatih, prevladujoča oblika rasti, saj predstavlja alternativen način razmnoževanja, 
kjer spolno razmnoževanje ni tako uspešno. Klonalne poteze rastlin sodijo v skupino 
funkcionalnih potez, ki so kljub pomembni vlogi manj raziskane. Namen naše raziskave 
je bil primerjati raznolikost organov klonalne rasti (OKR) in drugih klonalnih potez 
rastlin v dveh habitatnih tipih ekstenzivnih travišč Slovenije: suhih travišč plitkih tal 
apnenčastega hribovja s pokončnim stoklascem, Bromopsis erecta (Scabioso
hladnikianae-Caricetum humilis) in kislih suhih travišč montanskega pasu s 
prevladujočim navadnim volkom, Nardus stricta (Homogyno alpinae-Nardetum). 
Analizirali smo 62 fitocenoloških popisov travišč iz baze Katedre za geobotaniko, 
Oddelka za biologijo, FNM UM. Za 159 rastlinskih vrst smo iz prosto dostopne spletne 
baze CLO-PLA3 zbrali podatke o klonalnih potezah (trajnost klonalnih poganjkov, 
obstojnost primarne korenine, tipi in vloga OKR, cikličnost in obstojnost povezav med 
poganjki, število poganjkov na matično rastlino, hitrost in dolžina horizontalnega 
širjenja, prekrivanje generacij, arhitektura poganjka ter tvorba brstov na rastlini). 
Ugotovili smo, da imata travišči, kljub zelo različni floristični sestavi in pestrosti, zelo 
podoben spekter OKR. Pomembna ugotovitev je bila, da se travišči razlikujeta glede 
pomembnosti vegetativnega razmnoževanja v združbi. Volkovja imajo kar 80% vrst za 
katera so klonalni organi obvezni, kar razlagamo z višjimi nadmorskimi višinami in zato 
manj ugodnimi razmerami za spolno razmnoževanje. Najpogostejši tip je nadzemna 
korenika, katere razvoj zahteva nizek vložek hranil in ima visoko stopnjo preživetja. V 
traviščih s pokončnim stoklascem (imajo pribl. 60 % vrst, za katera so klonalni organi 
obvezni) je prevladujoč OKR glavna korenina, ki se deli in, ki ima zelo nizek potencial 
vegetativnega razmnoževanja ter hkrati sposobnost skladiščenja rezervnih snovi in
pridobivanja snovi in vode v nižjih plasteh tal. Ker sta oba travnika drugotnega 
nastanka, ekstenzivna, s podobnimi biotskimi in abiotskimi razmerami smo ugotovili 
tudi podobnosti v nekaterih klonalnih potezah obeh travišč, npr. povezave med 
poganjki obstojne več kot dve leti, počasnejše horizontalno širjenje (&lt;0,01 m/leto), 
II
največ vrst ima brste tik nad tlemi in v tleh do globine 10 cm. Rezultati naše raziskave
predstavljajo pomembno novo znanje o vlogi vegetativnega razmnoževanja rastlin na 
obeh tipih ekstenzivnih travišč na območju Slovenije, ki imajo visoko naravovarstveno 
vrednost in se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju po Direktivi o habitatih.</dc:description><dc:publisher>[E. Gorjup]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-06-14 15:34:30</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>84494</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language><dc:coverage>Slovenija;</dc:coverage></rdf:Description></rdf:RDF>
