<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=85072"><dc:title>Medpredmetno povezovanje filozofije za otroke v nekaterih osnovnošolskih učnih načrtih 3. triade</dc:title><dc:creator>Cvitanič,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Javornik,	Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Gartner,	Smiljana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>medpredmetno povezovanje</dc:subject><dc:subject>medpredmetno sodelovanje</dc:subject><dc:subject>učni načrti</dc:subject><dc:subject>filozofija za otroke</dc:subject><dc:subject>literarno motivacijsko sredstvo.</dc:subject><dc:description>V osnovnošolskem predmetnem programu učitelji svoj predmet poučujejo v izoliranem okolju, kar izhaja iz tradicionalnega pojmovanja, da je učitelj avtoriteta, ki zmore samozadostno obravnavati učno snov in voditi aktivnosti v razredu. V magistrski nalogi smo ugotovili, da učitelji medpredmetnemu povezovanju namenijo zelo malo ur, pri svoji samooceni pa v povprečju izpostavljajo, da se medpredmetnega povezovanja pogosto poslužujejo. Trenutno stanje ne izpolnjuje zahtev integrativnega kurikuluma, ki predpostavlja stalno prepletanje disciplin v prid dvigu kakovosti obravnavanih vsebin. Tudi medpredmetno sodelovanje med učitelji je pomembna komponenta k izboljšanju učne izkušnje medpredmetnega povezovanja. Izkazalo se je, da učitelji pri sodelovanju sledijo potrebnim korakom za kakovostno izvedbo učne ure, s tem ko pri samostojni izvedbi manj dosledno uporabljajo priporočene korake, kot so predhodna določitev splošnih ciljev, metod, pregleda literature in evalvacije. Učiteljeve samoocene kažejo, da v visoki meri v svoj predmet vnašajo spretnosti in elemente filozofije za otroke. Izkazalo se je, da so najbolj dosledni pri vnašanju sodelovalnega mišljenja in najmanj kreativnega mišljenja v učno pripravo. Ravno tako smo ugotovili, da učitelji družboslovja in humanistike pogosteje vnašajo skrbnostno mišljenje k pouku kakor učitelji naravoslovja. Problem, ki smo ga zaznali, se nahaja v nepoenoteni definiciji kritičnega mišljenja, učitelji ga pogosto vnašajo v pouk, vendar se je izkazalo, da načini izvedbe ne ustrezajo standardom učenja kritičnega misleca, predvidenega z vidika predmeta filozofija za otroke. Le-ta je v visoki meri prisotna v učnih načrtih pri splošnih ciljih predmetov, po drugi strani pa predstavlja temelj usvajanja splošnih ciljev obveznih predmetov 3. triade. Predmet filozofija za otroke bi si tako zaslužila vsaj omembo v učnih načrtih obveznih predmetov v poglavju »medpredmetne povezave«.</dc:description><dc:publisher>E. Cvitanič</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-08-17 14:57:12</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>85072</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language><dc:coverage>Slovenija;</dc:coverage></rdf:Description></rdf:RDF>
