<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=85223"><dc:title>Skupnostno tolmačenje v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor</dc:title><dc:creator>Muhič,	Barbara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Nuč Blažič,	Aleksandra	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Zupan,	Simon	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>tolmačenje za skupnost</dc:subject><dc:subject>vloga tolmača</dc:subject><dc:subject>tolmačenje v zdravstvu</dc:subject><dc:subject>profesionalizacija</dc:subject><dc:subject>model »kanala«</dc:subject><dc:description>Tolmačenje je eden izmed najzahtevnejših in najstarejših poklicev. V današnjem času je zaradi vse pogostejših migracij potreba po skupnostnih tolmačih vedno večja. Glavni cilj našega magistrskega dela je bilo dokazati, da so tolmači v zdravstvu aktivni udeleženci v dialoški situaciji in ne zavzemajo le vloge »kanala« oz. prenosnika sporočila, kot to predvideva literatura. V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo, empirični del pa temelji na anketnem vprašalniku. Dokazali smo, da tolmačke niso formalno usposobljene za tolmačenje v zdravstvu in potrdili, da ob tolmačenju opravljajo še številne druge naloge. Odgovori anketnega vprašalnika so pokazali tudi, da tolmačke nimajo dovolj časa in ne prejmejo gradiva za ustrezno pripravo na zdravstveno obravnavo. Potrdili smo lahko, da se tolmačke zavedajo pomena kulturnih kompetenc pri zagotavljanju uspešne komunikacije. Predpostavili smo, da tolmači aktivno posegajo v komunikacijo, kar smo z našo raziskavo potrdili in tako dokazali, da obstajajo vrzeli med teorijo in prakso.</dc:description><dc:publisher>B. Muhič</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-08-22 17:40:18</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>85223</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
