<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=85282"><dc:title>Model nizkonapetostnega omrežja in analiza vključevanja toplotnih črpalk, sončnih elektrarn in hranilnikov električne energije</dc:title><dc:creator>Simonič,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Seme,	Sebastijan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Sredenšek,	Klemen	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Zupanc,	Karel	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>nizkonapetostno omrežje</dc:subject><dc:subject>toplotna črpalka</dc:subject><dc:subject>sončna elektrarna</dc:subject><dc:subject>hranilnik električne energije</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo analizira vključevanje toplotnih črpalk, sončnih elektrarn in hranilnikov električne energije v nizkonapetostno omrežje. Analiza je izvedena s simulacijami obratovalnih stanj, ki so lahko za omrežje težavna. Kot okolje za simulacije je bil uporabljen model nizkonapetostnega omrežja Brezje, izdelan s programskim orodjem Matlab Simulink. Izdelana simulacijska metoda omogoča določitev največjega števila toplotnih črpalk in sončnih elektrarn, ki ga omrežje v svojem trenutnem stanju lahko sprejme. Kriterij za sprejem vključitve nove naprave v omrežje je amplituda napetosti. Rezultati zajemajo tudi analizo vpliva novo dodanih naprav na celodnevni potek napetosti. Dodatno je raziskan vpliv hranilnikov električne energije. Hranilniki električne energije izboljšajo časovno usklajenost proizvodnje in porabe električne energije, kar ima pozitiven učinek na stanje napetosti v omrežju.</dc:description><dc:publisher>[E. Simonič]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-08-24 12:36:35</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>85282</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
