<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=85346"><dc:title>Predporodna skrb za poporodno življenje: učinek intervencije pri pojavnosti duševnih stisk v obporodnem obdobju</dc:title><dc:creator>Uran,	Zala	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Poštuvan,	Vita	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Globevnik Velikonja,	Vislava	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>obporodna depresija</dc:subject><dc:subject>obporodna tesnoba</dc:subject><dc:subject>preventivni izobraževalni programi</dc:subject><dc:subject>lokus kontrole na področju zdravja</dc:subject><dc:subject>zadovoljstvo s porodom</dc:subject><dc:description>Ozadje: V magistrski nalogi smo preučili vplive enkratne intervencije na izraženost depresivne, tesnobne in stresne simptomatike pri nosečnicah v slovenskem okolju. Obporodna depresija je opredeljena kot pojav večje ali manjše depresivne epizode med nosečnostjo ali do enega leta po porodu. Poleg depresije se v obporodnem obdobju najpogosteje pojavljajo anksiozne stiske. Obporodna anksioznost predstavlja prekomerno zaskrbljenost in strah pred nosečnostjo ali pred porodom. Metoda: Vzorec je sestavljalo 36 nosečih žensk iz Slovenije. V 58 % so odgovorile, da je to zanje prva nosečnost. 11 % udeleženk je ob začetku raziskave obiskovalo psihologa. Vzorec smo ločili glede na udeležbo v programih dodatnih izobraževanj o obporodnem zdravju. Rezultati: Depresivna, tesnobna in stresna simptomatika se niso razlikovale glede na to ali se udeleženke niso udeležile izobraževanj o obporodnem obdobju ali so obiskovale Priprave na porod in starševstvo, delavnico Predporodna skrb za poporodno življenje ali pa oboje. Udeleženke se v raziskavi niso razlikovale glede na izraženost splošnega blagostanja. Zaključek: V raziskavi nismo dokazali vpliva oblikovane interaktivne delavnice na duševne stiske in blagostanje nosečnic. Nosečnice z višje izraženim notranjim lokusom kontrole so imele nižje izražene depresivne in tesnobne simptome ter stres. Nosečnice, ki so izražale manj težav na področju duševnega zdravja, so splošno bile bolj zadovoljne s svojimi porodnimi izkušnjami.</dc:description><dc:publisher>Z. Uran</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-08-28 08:16:10</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>85346</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language><dc:coverage>Slovenija;</dc:coverage></rdf:Description></rdf:RDF>
