<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=85581"><dc:title>Modeliranje toka krvi skozi žilno opornico z uporabo večfaznega modela zvezne tekočine</dc:title><dc:creator>Bezjak,	Jaka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Iljaž,	Jurij	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Zadravec,	Matej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Tok krvi</dc:subject><dc:subject>opornica</dc:subject><dc:subject>nenewtonska tekočina</dc:subject><dc:subject>večfazni sistem</dc:subject><dc:subject>numerična simulacija</dc:subject><dc:subject>strižna napetost.</dc:subject><dc:description>V tem delu je predstavljen pristop modeliranja toka krvi kot enofazni in večfazni sistem, skozi žilno opornico na poenostavljeni geometriji. Predstavljene so bile dosedanje ugotovitve na področju računske dinamike tekočin krvi, vodilne enačbe v posameznem pristopu ter trije pristopi večfaznega sistema. Za večfazni pristop je bil izbran pristop Euler-Euler. V enofaznem sistemu je kri obravnavana kot Newtonska ter nenewtonska tekočina, medtem ko je v večfaznem sistemu obravnavana kot štiri fazna zmes. Izvedene so bile tri simulacije ustaljenih razmer ter ena časovno odvisna simulacija na enofaznem nenewtonskem modelu. Za izvedbo simulacij je bil uporabljen programski paket ANSYS Fluent 2023 r1. Rezultati so bili analizirani v programu CFD Post, kjer smo opazovali vpliv žilne opornice na strižno napetost. Opazili smo področja manjše strižne napetosti med opornicami ter razlike med notranjo in zunanjo stranjo žile. Dobljene rezultate smo primerjali z referenčnim člankom. Enofazni modeli so bili skladni s člankom, pri čemer je bil nenewtonski model malenkost boljši, medtem ko so rezultati večfaznega modela bistveno odstopali. Iz tega smo sklepali, da je za potrebe analiziranje žilne opornice pristop enofazne tekočine primernejši, medtem ko je prednost večfaznega modela v možnosti vpogleda porazdelitev posameznih faz oziroma krvnih delcev. Na koncu smo tudi našteli omejitve večfaznega pristopa in raziskali možnosti za izboljšavo.</dc:description><dc:publisher>[J. Bezjak]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-02 13:54:31</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>85581</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
