<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=85606"><dc:title>Obdavčitev kriptovalut in NFT-jev v državah Evropske unije in v ZDA</dc:title><dc:creator>Onič,	Aneja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jovanovič,	Dušan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kriptovalute</dc:subject><dc:subject>NFT-ji</dc:subject><dc:subject>davčna obravnava</dc:subject><dc:subject>pravna obravnava</dc:subject><dc:description>Kriptovalute in NFT-ji so v zadnjih letih postale zelo popularna tema, vendar pa še njihova definicija ni povsem enotna, kar pa nam predstavlja težave glede pravno-davčne ureditve le-teh. Na težave pa ni naletela samo Slovenija, v diplomskem delu lahko vidimo, da se tudi države kot so Estonija, Nemčija in ZDA na tem področju še lovijo. Ker države nimajo enotne definicije kaj so kriptovalute in kaj NFT-ji so tako prepuščene same sebi pri obdavčitvi dobička iz trgovanja/rudarjenja z njimi. Vsaka država se je torej lotila pravno-davčne obravnave na svoj način, vendar pa lahko kljub temu pri nekaterih opazimo nekaj podobnosti zato so zanimive za medsebojno primerjavo.
Diplomsko delo smo začeli s predstavitvijo kriptovalut, določili smo njeno enotno definicijo ter predstavili kako te delujejo. Nadaljevali smo s predstavitvijo NFT-jev, katerim so prav tako določili enotno definicijo in predstavili kako delujejo. Pogledali smo si kako so se pravno-davčne ureditve lotile Slovenija, Nemčija, Estonija in pa ZDA. Pripravili smo tudi primerjavo pravno-davčne ureditve RS z ostalimi tremi državami.</dc:description><dc:publisher>A. Onič</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-04 14:04:37</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>85606</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>