Stanje državnega notranjega revidiranja v SlovenijiLülik, Stanka (Avtor) Kolar, Iztok (Mentor) revidiranje javnega sektorjapravila državnega notranjega revidiranjanačini organiziranja notranje revizije proračunskih uporabnikovstanje državnega notranjega revidiranja v Slovenijiizzivi državnega notranjega revidiranja v Sloveniji.Magistrsko delo obravnava pomen in vlogo revidiranja javnega sektorja v Sloveniji, pravni okvir državnega notranjega revidiranja, posebnosti različnih načinov organiziranja notranje revizije proračunskih uporabnikov in stanje državnega notranjega revidiranja v Sloveniji. Problemi državnega notranjega revidiranja v Sloveniji so naslednji: državno notranje revidiranje je pri več kot polovici proračunskih uporabnikov zgolj funkcija skladnosti (zakonitosti) poslovanja; državno notranje revidiranje v več kot polovici primerov izvajajo zunanji izvajalci storitev notranjega revidiranja in državno notranje revidiranje v Sloveniji pri več kot polovici proračunskih uporabnikov ne spremlja kakovosti svojega delovanja. Rezultati lastne raziskave kažejo, da je največ nalog notranjega revizijskega posla/lov predstavljalo notranje revidiranje skladnosti (zakonitosti), podobno navajajo tudi podatki Urada RS za nadzor proračuna, in sicer predstavljajo pregledi pravilnosti poslovanja 87 % vseh izvedenih notranjerevizijskih pregledov. Opravili smo lastno raziskavo med proračunskimi uporabniki z državnim notranjim revidiranjem. Pri tem smo zbrali 270 odgovorov, in sicer 61 % ali 166 anketirancev je izbralo odgovor »Z zunanjimi izvajalci storitev notranjega revidiranja«, 25 % ali 67 anketirancev odgovor »S skupno notranjerevizijsko službo«, preostalih 14 % oz. 37 anketirancev pa »Z lastno notranjerevizijsko službo«. Da je notranje revidiranje z najemom zunanjega izvajalca že vrsto let prevladujoča oblika zagotavljanja notranjega revidiranja proračunskih uporabnikov, ugotavlja Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna. Spremljanje kakovosti delovanja se je v vprašalniku preverjalo z vprašanjem, »Kako spremljate kakovost delovanja notranjega revidiranja (kakovost opravljene notranje revizije, kakovost notranjerevizijskega poročila, priporočila notranje revizije, strokovnost izvajalcev notranjega revidiranja)?« Največ odgovorov, 45 %, je bilo, »Ne spremljamo«. Večina proračunskih uporabnikov v Sloveniji ne spremlja kakovosti delovanja.S. Lülik20232023-09-07 20:03:35Magistrsko delo/naloga85733sl