<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=85826"><dc:title>Primerjava uporabe bakrene in grafitne elektrode za potopno erozijo</dc:title><dc:creator>Stražiščar,	Erik	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ficko,	Mirko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Širec,	Karin	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>potopna erozija</dc:subject><dc:subject>grafitna elektroda</dc:subject><dc:subject>bakrena elektroda</dc:subject><dc:subject>stroški izdelave</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu smo opisali postopek obdelave materiala z obdelovalno tehnologijo potopne erozije ter postopek rezkanja elektrod. Vsak stroj, ki smo ga uporabili, je v zaključni nalogi opisan, opisane pa so tudi posamezne tehnologije, ki so bile uporabljene pri programiranju programa za potopno erozijo. Pri tej obdelavi smo uporabili dve elektrodi iz različnih materialov. Elektrode iz bakra smo izdelali sami, elektrode iz grafita pa smo naročili že izdelane. Oba načina potopne erozije smo med seboj primerjali iz strojniškega vidika ter iz vidika ekonomike, s tem smo optimizirali obdelovalno tehnologijo. Rezultati so dokazali, da je grafitna elektroda bolj primerna pri obdelavi z nižjo frekvenco ter večji hrapavosti, bakrena elektroda pa ima prednosti pri obdelavi z višjo frekvenco in izdelavo enostavnejših oblik. Težave, ki so nastale pri posamezni tehnologiji obdelovanja, jih rešili in tako pripomogli k optimiziranju proizvodnje.</dc:description><dc:publisher>[E. Stražiščar]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-13 13:32:21</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>85826</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
