<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=85835"><dc:title>Računalniško načrtovanje kompenzacijske dušilke jedernega tipa</dc:title><dc:creator>Polajžer,	Patrick	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Trbušić,	Mislav	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jesenik,	Marko	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>kompenzacijska dušilka</dc:subject><dc:subject>jedrni tip</dc:subject><dc:subject>načrtovanje</dc:subject><dc:subject>metoda končnih elementov (FEM)</dc:subject><dc:description>V nalogi  je predstavljen  postopek  načrtovanja kompenzacijske dušilke jedrnega tipa. V prvem delu diplomskega dela smo  predstavili, kaj sploh je kompenzacijska dušilka, kako deluje, kateri deli jo sestavljajo in pa kje jo sploh uporabljamo. Naredili smo tudi osnovni izračun visokonapetostne dušilke  v  Matlabu , kjer smo določili osnovne parametre za konstruiranje dušilke. V osrednjem delu naloge smo naredili tudi ekonomsko ceno dušilke ki smo jo predstavili z grafom ki prikazuje ovojno napetost v odvisnosti od cene. Na podlagi dobljenega grafa iz Matlaba smo se odločili, da smo pozneje modelirali ekonomično dušilko v programu FEMM in izračunali njeno induktivnost. V zadnjem delu naloge smo dobljen numerični izračun induktivnosti za ekonomično dušilko primerjali,  kako smo ga izračunali v programskem okolju Matlab in FEMM in prišli do ugotovitev da se induktivnost pri istih dimenzijah konstrukcije  razlikuje za nekaj procentov to smo probali spremeniti z spreminjanjem debeline zračne reže. Ugotovili smo da lahko uporabljene metode  služijo za načrtovanje kompenzacijske dušilke.</dc:description><dc:publisher>[P. Polajžer]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-13 20:22:07</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>85835</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
