<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=85999"><dc:title>Intervencije za krepitev čustvene odpornosti medicinskih sester s področja mentalnega zdravja</dc:title><dc:creator>Alić,	Amir	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čuček Trifkovič,	Klavdija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Musović,	Kasandra	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>intervencije</dc:subject><dc:subject>krepitev</dc:subject><dc:subject>čustvena odpornost</dc:subject><dc:subject>psihiatrične medicinske sestre</dc:subject><dc:description>Uvod: Čustvena odpornost predstavlja dinamičen in prilagodljiv koncept predvsem v kontekstu premagovanja stiske znotraj parametrov posameznikovega razvojnega in transformativnega kontinuuma. Predstavljen koncept je zelo pomemben za medicinske sestre na področju duševnega zdravja, saj se vsakodnevno srečujejo s stresnimi situacijami. Namen raziskovalnega dela je raziskati intervencije za krepitev čustvene odpornosti medicinskih sester za delo na področju duševnega zdravja.
Metode: Pregledana je bila znanstvena literatura. Članki, pridobljeni v angleškem jeziku, so iz naslednjih podatkovnih baz: PubMed, Medline, Cochrane Library, Science Direct ter Wiley Online Library. Potek iskanja literature je prikazan z diagramom PRISMA. Sledili sta sinteza in analiza zbranih virov.
Rezultati: Identificiranih je bilo 601 virov. Šest člankov smo vključili v raziskavo. Na osnovi rezultatov obstajajo relevantni dokazi, da večina omenjenih intervencij v naši raziskavi, ki jih medicinske sestre izvajajo za krepitev čustvene odpornosti, le-to dejansko krepijo. Žal je število izvedenih raziskav majhno.
Razprava in zaključek: Intervencije, omenjene v raziskavi, so izpostavljene kot efektivne za krepitev čustvene odpornosti. Večina intervencij, omenjenih v sklopu programa, je za zmanjševanje stresa, obstajajo pa tudi intervencije, ki jih lahko medicinske sestre same izvajajo. Menimo, da se zdravstveni delavci premalo zavedajo pomena psihofizičnega zdravja. Ustanove, v katerih so zdravstveni delavci zaposleni, bi morale dajati večji pomen izobraževanju, usmerjenemu prav v tehnike krepitve čustvene odpornosti.</dc:description><dc:publisher>[A. Alić]</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-09-25 16:58:33</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>85999</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
