Posledice pandemije covid-19 na prehransko stanje ljudi v severovzhodni slovenijiMohorko, Kaja (Avtor) Mičetić Turk, Dušanka (Mentor) Šikić Pogačar, Maja (Komentor) koronavirusna bolezenpandemijaprehranski statustelesna težaUvod: Zaradi pojava pandemije koronavirusne bolezni in posledičnega omejevanja gibanja se je povečalo sedentarno življenje, prav tako se je povečal vnos mastne, kalorične prehrane, ki velja kot tolažilno sredstvo v takšnih situacijah. Namen magistrskega dela je ugotoviti in raziskati posledice pandemije bolezni covid-19 na prehransko stanje ljudi. Metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja, s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketirali smo 75 ljudi, od tega 50 tistih, ki so preboleli okužbo z virusom SARS-CoV-2 in 25 tistih, ki okužbe niso preboleli. Dobljene podatke smo obdelali s pomočjo programa Microsoft Excel ter IBM SPSS, verzija 28. 0. Hipoteze smo preverjali s pomočjo hi-kvadrat testa in korelacijsko analizo. Rezultati: Ugotovili smo spremembo v vnosu posameznih skupin živil. Zmanjšal se je vnos mesa in mesnih izdelkov (p < 0,019), medtem ko je vnos žitaric, sadja ter zelenjave, mleka in mlečnih izdelkov, rib, sladkarij, prigrizkov, alkohola, sladkih pijač, vode ostal nespremenjen (p > 0,05). Prav tako se je pogostost večerje tekom pandemije zmanjšala (p = 0,041). Razprava in sklep: Na osnovi rezultatov ugotavljamo, da se prehransko stanje ljudi med pandemijo covid-19 v SV Sloveniji ni drastično spremenilo. Ugotovili smo, da so ljudje redkeje večerjali, zmanjšal se je vnos mesa, mesnih izdelkov, povečal pa vnos slanih prigrizkov. Poleg tega pa se telesna teža tekom pandemije ni veliko spremenila. Več so na telesni teži pridobili mlajši (18–35 let) v primerjavi z odraslimi, starejšimi od 35 let.[K. Mohorko]20232023-10-10 08:32:33Magistrsko delo/naloga86115sl