<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=86209"><dc:title>Kognitivni in psihofiziološki vidiki izgorelosti</dc:title><dc:creator>Horvat,	Marina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tement,	Sara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>izgorelost</dc:subject><dc:subject>kognicija</dc:subject><dc:subject>HRV</dc:subject><dc:subject>delovne zahteve</dc:subject><dc:description>Pojav izgorelosti je zadnjih nekaj desetletjih pridobil pozornost tako splošne javnosti kot tudi znanstvenega raziskovanja. Čeprav je najpogosteje definiran kot sindrom, ki je povezan z delom, lahko močno zaznamuje posameznikovo delovanje tudi izven delovnega konteksta. V tej nalogi smo se proučevali na kognitivne in psihofiziološke vidike izgorelosti, ki so v literaturi manj raziskani. V empiričnem delu naloge smo se osredotočili na osrednji simptom izgorelosti, tj. izčrpanosti zaradi dela (tako poklicnega kot študijskega) ter delovne zahteve v povezavi s kognitivnim in psihofiziološkim delovanjem, s poudarkom na variabilnosti v srčnem utripu (HRV). Natančneje smo želeli proučiti, kako je izčrpanost povezana z različnimi vidiki kognitivnega delovanja, kako sta zahtevnost nalog in izčrpanost povezani s HRV, ter ali splošna izčrpanost moderira odnos med zahtevami in kognitivnim ter psihofiziološkim delovanjem. 
V prvem poglavju je najprej opisano splošno teoretično ozadje, nato pa sledijo tri empirične študije. V prvi študiji, opisani v drugem poglavju, smo s prečnim raziskovalnim načrtom na vzorcu zaposlenih želeli proučiti, kako je izčrpanost povezana s samoporočanimi kognitivnimi težavami ter uspešnostjo reševanja nalog pozornosti in inhibicije. Ugotovili smo, da se izčrpanost povezuje predvsem s samoporočanimi kognitivnimi težavami, medtem ko zanesljive povezave z uspešnostjo reševanja kognitivnih nalog ni bilo. Nadalje smo v drugi študiji, ki jo opisujemo v tretjem poglavju, z dnevniškim raziskovalnim načrtom na vzorcu zaposlenih želeli ugotoviti, kako se delovne zahteve in izčrpanost spreminjata na dnevni ravni ter kakšna je njuna povezava z vsakodnevnimi kognitivnimi težavami in spodrsljaji ter HRV. Ugotovitve te raziskave kažejo, da so dnevne delovne zahteve povezane z izčrpanostjo ter da je ta odnos izrazitejši za tiste z višjo ravnjo splošne izčrpanosti od dela. Rezultati kažejo tudi, da je dnevna izčrpanost povezava z več samoporočanimi kognitivnimi težavami. Dnevna izčrpanost ni bila povezana s HRV, medtem ko je splošna izčrpanost bila povezana z nižjimi vrednostnimi HRV. V zadnji, tretji študiji, ki jo opisujemo v četrtem poglavju, smo navedene odnose želeli proučiti še na eksperimentalni ravni. Na vzorcu študentov smo preverili, kako se različna zahtevnost kognitivnih nalog povezuje s HRV ter kakšna je vloga splošne izčrpanosti v tem odnosu. Izsledki študije kažejo, da je višja zahtevnost naloge povezana s spremembo v HRV, pri tem pa se nakazuje pomembna vloga izčrpanosti v tem odnosu. Nalogo zaključujemo s splošno diskusijo izvedenih študij in navedbo omejitev ter idej za prihodnje raziskovanje. 
Ugotovitve izvedenih raziskav dajejo dodatni vpogled v dinamiko odnosa med dnevnimi delovnimi zahtevami in izčrpanostjo v procesu izgubljanja energetskih virov ter pojasnjujejo vlogo splošne izčrpanosti v tem odnosu. Prepoznavanje kognitivnih in fizioloških vidikov izgorelosti je pomembno za razumevanje osnovnih mehanizmov in obravnavo izgorelosti ter razvoj učinkovitih intervencij.</dc:description><dc:publisher>M. Horvat</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-10-24 16:09:41</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>86209</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
