Dejavniki delovne aktivnosti po upokojitvi v SlovenijiTurk, Tjaša (Avtor) Boršič, Darja (Mentor) upokojitevdelovna aktivnost po upokojitviizobrazbastarostlogistična regresijaV luči staranja prebivalstva in pojavu temu pripadajočih sprememb ter izzivov, pomembno vprašanje postaja tudi vprašanje (ne)vzdržnosti pokojninskih sistemov. Nepriljubljenost ukrepa zviševanja zakonsko določene upokojitvene starosti, je v namen doseganja vzdržnosti pokojninskih sistemov povečala relevantnost spodbujanja delovne aktivnosti po upokojitvi, na področju katere, ima Slovenija, glede na relativno nizko stopnjo zaposlenosti starejših, veliko možnosti za razvoj. Medtem ko, ekonomske teorije ponudbe dela upokojenih posameznikov, (ne)naklonjenost delovni aktivnosti po upokojitvi pripisujejo finančnim dejavnikom, natančneje predvsem višini pokojninskih prejemkov, druge teorije poudarjajo pomen socioloških ter psiholoških dejavnikov. Konsistentno empirične raziskave na področju dejavnikov delovne aktivnosti po upokojitvi v večini primerov sicer vključujejo finančne dejavnike ter hipoteze oblikujejo v skladu z ekonomsko teorijo, ki implicira nižjo verjetnost delovne aktivnosti po upokojitvi za premožnejše posameznike, vendar dodatno vključujejo tudi druge dejavnike, kot so karakteristike dela, makroekonomske dejavnike ter demografske značilnosti posameznikov, v sklopu katerih se izpostavlja predvsem pomen starosti, zdravja, zakonskega stanu, spola ter izobrazbe. V empiričnem sklopu magistrskega dela smo tako s pomočjo logistične regresije na podlagi sekundarnih, presečnih podatkov za 2.025 upokojenih posameznikov iz Slovenije, želeli identificirati demografske in socialno-ekonomske dejavnike, ki imajo statistično značilen vpliv na verjetnost opravljanja plačanega dela po upokojitvi, pri čemer je diferenciacija posameznikov na podlagi spola ter izobrazbe, omogočala tudi identifikacijo specifik pri odločitvah o delovni aktivnosti po upokojitvi. Ugotavljamo, da delovna aktivnosti po upokojitvi v Sloveniji ni rezultat finančnih potreb upokojencev, kot je to pogosto sugerirano s strani empiričnih raziskav, pri čemer lahko višjo verjetnost delovne aktivnosti premožnejših upokojencev povežemo predvsem s pozitivnim vplivom izobrazbe, kar izpostavlja relevantnost socioloških in psiholoških teorij ponudbe dela. V kontekstu razlik med spoloma medtem velja izpostaviti statistično značilen vpliv izobrazbe na verjetnost delovne aktivnosti upokojenih žensk, medtem ko je diferenciacija na podlagi izobraženosti posameznikov izpostavila razlike v pomenu demografskih dejavnikov pri odločitvah o opravljanju plačanega dela po upokojitvi.T. Turk20232023-11-19 07:40:03Magistrsko delo/naloga86364sl