<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=86520"><dc:title>Analitična mehanika</dc:title><dc:creator>Ambrožič,	Milan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hölbl,	Arbresha	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Svetec,	Milan	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:creator>Prapotnik Brdnik,	Anita	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:creator>Garantini,	Mojca	(Lektor)
	</dc:creator><dc:creator>Perša,	Jan	(Tehnični urednik)
	</dc:creator><dc:subject>Lagrangeeva funkcija</dc:subject><dc:subject>Hamiltonian</dc:subject><dc:subject>Euler-Lagrangeeve enačbe</dc:subject><dc:subject>mehanika</dc:subject><dc:subject>variacijski račun</dc:subject><dc:subject>enostavna telesa in sistemi teles</dc:subject><dc:description>Pri predmetu Analitična mehanika obravnavamo številne probleme iz mehanike, predvsem dinamike, na bolj matematično sistematičen način, kot je navada pri običajnih fizikalnih nalogah, npr. v zvezi z drugim Newtonovim zakonom. S tem lahko vključimo tudi kompleksnejše geometrije pri gibanju teles. Ključni del analitične mehanike je vpeljava generaliziranih koordinat kot neodvisnih spremenljivk gibanja, s katerimi izrazimo Lagrangeevo funkcijo ali pa Hamiltonian. Nazadnje moramo rešiti ustrezne diferencialne enačbe, da najdemo časovno odvisnost generaliziranih koordinat. Gravitacija in nihanje sta značilni področji, kjer koristno uporabimo matematični formalizem analitične mehanike.</dc:description><dc:publisher>Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba</dc:publisher><dc:date>2023</dc:date><dc:date>2023-12-07 06:55:39</dc:date><dc:type>Učbenik za višje in visoke šole</dc:type><dc:identifier>86520</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>