<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=86989"><dc:title>Vpliv okolja na izmerjeno vrednost kapnometrije v predbolnišnični obravnavi</dc:title><dc:creator>Globačnik,	Tahi	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Križmarić,	Miljenko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>neposredno vzorčenje</dc:subject><dc:subject>ogljikov dioksid</dc:subject><dc:subject>senzor</dc:subject><dc:subject>kapnografija</dc:subject><dc:subject>kapnometer</dc:subject><dc:description>Povzetek
Uvod: V predbolnišnični nujni medicinski pomoči se nemalokrat zgodi, da je potrebno bolniku nuditi dihalno podporo zaradi resnosti njegovega zdravstvenega stanja. Kapnometrija je uporabna tudi za preverjanje ustrezne namestitve sapnične cevke, oceno pljučne ventilacije, perfuzije itd. Poznamo več tehnologij merjenja delnega tlaka O2 v izdihanem zraku, vendar niso vse primerne za uporabo v predbolnišnični oskrbi bolnika. 
Metode: V magistrskem delu smo raziskali vpliv okolice na izmerjeno vrednost delnega tlaka ogljikovega dioksida v izdihanem zraku in opredelili njegovo uporabnost v predbolnišnični oskrbi bolnika. Z uporabo deskriptivne metode smo zbrali in analizirali podatke, s pomočjo eksplikativne metode pa iskali zveze med zanesljivostjo medicinske tehnologije in različnimi življenjskimi pogoji. Raziskavo smo opravili s prenosnim monitorjem – defibrilatorjem, ki podpira tehnologijo neposrednega vzorčenja izdihanega zraka s CO2 senzorjem. V raziskavo smo vključili podatke, ki so bili narejeni v treh prostorih z različno temperaturo in vsebnostjo vlage v zraku. Podatke smo pridobili z metodo opazovanja. 
Rezultati: Na podlagi raziskave, ki smo jo izvedli v treh različnih okoljih smo dokazali, da se pomembne spremembe začnejo kazati okoli pete minute raziskave in se stopnjujejo do desete minute, v okolju z visoko zračno vlažnostjo in nizko temperaturo okolja. 
Razprava in sklep: Zanimalo nas je, kdaj in če pride do pomembnih razlik v izmerjeni vrednosti kapnometrije, kar smo dokazali in se opredelili, da je tehnologija posrednega vzorčenja v hladnem in vlažnem okolju primernejša in zanesljivejša metoda merjenja kapnometrije. </dc:description><dc:publisher>[T. Globačnik]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-02-05 18:43:50</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>86989</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
