<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=87109"><dc:title>Psihološki dejavniki, ki vplivajo na delo policista potapljača</dc:title><dc:creator>Majdič,	Jure	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Areh,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>policija</dc:subject><dc:subject>Specialna enota</dc:subject><dc:subject>policisti potapljači</dc:subject><dc:subject>psihološki dejavniki</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>V prvem delu diplomskega dela smo povzeli nastanek Specialne enote (SE), njen razvoj in razdelitev ter vlogo različnih specialnosti v sami enoti. V drugem delu pa smo se osredotočili na delovanje specialnosti potapljanje, nevarnosti, ki ogrožajo policista potapljača pri njegovem delu ter pomen psiholoških dejavnikov, ki vplivajo na varno delo policistov potapljačev.
Med naloge, ki jih izvajajo potapljači SE, sodijo: sodelovanje v reševalnih akcijah, protiteroristično delovanje, iskanje pogrešanih oseb, iskanje ter dokumentiranje sledi in predmetov kaznivih dejanj, varnostni pregledi ladij, splavov ter drugih objektov in preventivni pregledi obale. Na podlagi z dokazi podprte medicine lahko sklepamo, da pogosto in več let trajajoče potapljanje prinaša določeno tveganje za zdravje. Poleg tega pa so tu še nepredvidljive okoliščine, ki predstavljajo nevarnost za akutne poškodbe in bolezni.
Z vidika varnosti je torej pomembno, da so policisti potapljači v dobri fizični in psihični kondiciji, saj jim le to omogoča optimalno spopadanje z nalogami. 
Na podlagi vzorca anketiranih policistov potapljačev smo ugotovili, da je večina že imela neprijetno izkušnjo pri opravljanju svojega dela, ki je vplivala na njihovo doživljanje in opravljanje dela. Kljub temu strahu ne doživljajo kot edino ali glavno čustvo, povezano z varnostjo. Strah se sicer v stresnih situacijah lahko pojavi, vendar so poleg tega z vidika varnosti pomembna tudi druga čustva in psihološke lastnosti.  
Redna psihološka priprava je ključna za lažje soočanje s stresnimi situacijami ter ohranjanje psihične stabilnosti in učinkovitosti pri delu. Anketiranci so bili mnenja, da je za varnost pri opravljanju dela bolj kot psihološka, pomembna optimalna fizična priprava in usposobljenost. Prepričani so bili tudi, da redno usposabljanje na področju potapljanja in rokovanja s potapljaško opremo predstavlja ključen preventivni ukrep za zmanjševanje negativnega psihološkega vpliva na njihovo varnost. 
Na podlagi ugotovitev raziskave lahko sklepamo, da bi bilo za večjo varnost in boljšo kakovost življenja policistov potapljačev smiselna uvedba nekaterih organizacijskih in zakonskih sprememb.</dc:description><dc:publisher>J. Majdič</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-02-19 22:14:43</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>87109</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
