<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=87148"><dc:title>Krizni management v času Covid-19 v UKC Ljubljana</dc:title><dc:creator>Štupica,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lobnikar,	Branko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>krizni management</dc:subject><dc:subject>epidemije</dc:subject><dc:subject>Covid-19</dc:subject><dc:subject>UKC Ljubljana</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Izbruh epidemije COVID-19 v Sloveniji je prinesel veliko novosti in prilagajanja tako imenovanim izrednim razmeram, še posebej je moral delovanje prilagoditi Univerzitetni klinični center Ljubljana (v nadaljevanju UKC Ljubljana), ki je največja zdravstvena ustanova v Sloveniji. Gre za hitro prenosljiv virus, ki povzroča bolezen COVID-19, ta pa lahko pomeni katastrofalne posledice za posameznike kot tudi za delovanje podjetij in drugih organizacij. Z izbruhom epidemije je bilo potrebno v zelo kratkem času sprejeti pomembne odločitve oziroma ukrepe za boj zoper širjenju virusa med zaposlenimi in še posebej med pacienti ter omogočati čim bolj nemoteno delovanje zdravstva, saj se zdravstvena dejavnost ni mogla povsem ustaviti, kot so to lahko naredila druga podjetja. Je pa bilo odloženih veliko nenujnih dejavnosti v tem času do ponovne vzpostavitve “normalnega” stanja. Prišlo je torej do krize delovanja, zato so morali biti vzpostavljeni pogoji za krizno vodenje UKC Ljubljana. 
Skozi strokovno literaturo poskušamo ugotoviti, kako krizni management deluje v podjetju oziroma organizaciji in kako to impliciramo v podjetje, ki ima primarno zdravstveno dejavnost (neprofitno). Od začetka epidemije do danes je minilo precej časa in skozi časovnico tega obdobja lahko spremljamo, kako smo z boljšim razumevanjem bolezni ter s preteklimi odločitvami vplivali na efektivnost zaustavitve širjenja virusa COVID-19 ter hkrati zagotavljali delovanje zdravstvenega sistema tudi na drugih področjih zdravstvene oskrbe prebivalstva. Na podlagi sprotnega učenja in ugotavljanja ustreznosti sprejetih ukrepov se lahko, v primeru ponovnega izbruha ali podobnega kriznega stanja, še bolje pripravimo na zahtevne in hitre odločitve. S tem lahko zagotavljamo dober krizni management, ki je ključen za delovanje tudi neprofitnega podjetja. V diplomskem delu lahko primerjamo, kako se je krizni management spreminjal in kateri ukrepi, poleg že obstoječih, načrtovanih za primer epidemije gripe, so se spreminjali in izboljševali.</dc:description><dc:publisher>N. Štupica</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-02-23 14:24:14</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>87148</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
