<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=87378"><dc:title>Predelava odpadnega jedilnega olja in maščob</dc:title><dc:creator>Kralj,	Analina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Urbancl,	Danijela	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Goričanec,	Darko	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Odpadno jedilno olje</dc:subject><dc:subject>uplinjanje</dc:subject><dc:subject>sintezni plin</dc:subject><dc:subject>metanol</dc:subject><dc:description>Nepravilno odlaganje odpadnega olja in maščob v današnji družbi predstavlja velik ekološki problem zaradi številnih posledic. Odpadno olje, ki ne pristane na posebej primernih odlagališčih onesnaži prst, uničuje mikroorganizme ter popolnoma spremeni biološke in kemijske procese v prsti. S pravilnim ravnanjem poskrbimo za njegovo predelavo in odpadno kuhinjsko olje spremenimo v dragoceno surovino za proizvodnjo metanola. Ena izmed možnih predelav je pretvorba odpadnih olj v metanol ali druge pomembne kemikalije. V magistrskem delu so prikazane simulacije uplinjanja 4 različnih odpadnih olj (sončničnega, palmovega, olivnega in repičnega olja) in nadaljnja proizvodnja metanola. Uplinjanje olja v sintezni plin je postopek, pri katerem se odpadno olje pretvori v plinasto obliko. Sintezni plin (sestavljen predvsem iz vodika, ogljikovega dioksida, ogljikovega monoksida) se uporabi kot surovina za pridobivanje metanola. V zaključnem delu želimo poiskati kritične parametre, ki ključno vplivajo na proces pridelave metanola. Z analizo občutljivosti ugotoviti, kako obratovalni pogoji vplivajo na množinski pretok metanola in določiti optimalne pogoje. Iz rezultatov sklepamo, da je proizvodnja metanola odvisna od vrste uporabljenega odpadnega olja in od obratovalnih pogojev. Ugotovili smo, da je največja proizvodnja metanola dosežena z uporabo repičnega olja. Z oceno stroškov pogonskih sredstev smo preračunali, da je takšen proces stroškovno dražji, saj potrebuje največ energije za delovanje. Povzamemo lahko, da so olja z višjo vsebnostjo ogljikovodikov bolj primerna za proizvodnjo metanola. Sledita olivno in sončnično olje, medtem ko se palmovo olje izkaže za najmanj učinkovito.</dc:description><dc:publisher>[A. Kralj]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-03-13 21:07:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>87378</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
