<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=87545"><dc:title>Vpliv outriggerjevega in vierendeelovega paličja na horizontalno togost nebotičnikov</dc:title><dc:creator>Damjanov,	Filipo	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žula,	Tomaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Shakhvorostov,	Alexey	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>statična analiza</dc:subject><dc:subject>nebotičnik</dc:subject><dc:subject>horizontalna togost</dc:subject><dc:subject>jeklena konstrukcija</dc:subject><dc:subject>armiranobetonska konstrukcija</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu prikazujemo zgodovinski razvoj konstrukcijskih sistemov za visoke stavbe – nebotičnike. Opisani so osnovni konstrukcijski sistemi, ki jih danes lahko srečamo pri takšnih objektih. Prav tako sta prikazani outriggerjevo in vierendeelovo paličje, s katerima smo želeli ugotoviti, kako vplivajo na horizontalno togost in posledične pomike. Praktični del naloge predstavlja analizo in dimenzioniranje treh različnih modelov. Statična analiza je bila izvedena s pomočjo programa SCIA Engineer. Osnova konstrukcije je pri vseh treh enaka. Modeli se razlikujejo po tem, da imata model 2 in 3 ojačitve na nivoju tehničnih etaž, model 1 pa je brez ojačitev. Pri vseh treh modelih smo dimenzionirali tipične jeklene spoje. Tukaj je uporabljen program IDEA Statica. Za enega izmed modelov sta dimenzionirana tudi armiranobetonsko jedro in temeljna plošča. V zaključku naloge je prikazan graf s horizontalnimi pomiki vseh treh modelov. Ugotovili smo, da se je pričakovano najbolje odzval model 3, tj. model z outriggerjevim paličjem.</dc:description><dc:publisher>[F. Damjanov]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-03-20 22:10:17</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>87545</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
