<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=87701"><dc:title>Javni dolg in cena zadolževanja držav evroobmočja</dc:title><dc:creator>Zelič,	Petra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dajčman,	Silvo	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>javni dolg</dc:subject><dc:subject>cena zadolževanja</dc:subject><dc:subject>evroobmočje</dc:subject><dc:subject>podsektor</dc:subject><dc:subject>zadolževanje</dc:subject><dc:description>Državni dolg je akumulacija neplačanih preteklih računov vlade. Pri tem smo dolg opredelili tudi z drugih vidikov. V osnovi gibanje dolga državnega sektorja določata dva dejavnika: primarni saldo ter razlika med obrestnimi merami in rastjo gospodarske aktivnosti. 
Diplomsko delo pokriva slovensko zakonodajo glede zadolževanja in pravila, ki jih morajo pri zadolževanju upoštevati države evroobmočja. Pri tem je najpomembnejše in najbolj poznano Maastrichtsko pravilo. Obravnavali smo tudi posledice zadolževanja, ki so lahko posredne in/ali neposredne. Pri vzdržnosti moramo upoštevati, da je država sposobna financirati svojo preteklo in sedanjo javnofinančno politiko. Pri načelu upravljanja javnega dolga je pomembno, da se zadolžimo z najnižjimi možnimi stroški.
Opredelili smo, kateri dejavniki vplivajo na donosnost državnih obveznic tako na strani ponudbe kot povpraševanja. 
V diplomskem delu smo analizirali javni dolg in donosnosti za 10-letne državne obveznice. Po opravljeni analizi smo ugotovili, da največji del javnega dolga evroobmočja predstavlja podsektor centralne ravni. Druga ugotovitev je bila, da za države evroobmočja obstaja pozitivna povezava med višino javnega dolga in donosnostjo državnih obveznic.</dc:description><dc:publisher>P. Zelič</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-03-22 20:21:17</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>87701</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>