<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=88297"><dc:title>Klavirska dela Ravela in Debussyja v povezavi z impresionističnim slikarstvom</dc:title><dc:creator>Osenjak,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Magdovski,	Adriana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Rimele,	Oto	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>impresionizem</dc:subject><dc:subject>slikarstvo</dc:subject><dc:subject>glasba</dc:subject><dc:subject>poezija</dc:subject><dc:subject>klavir</dc:subject><dc:subject>Claude Debussy</dc:subject><dc:subject>Maurice Ravel</dc:subject><dc:subject>sinestezija</dc:subject><dc:description>Impresionizem je umetnostni slog, ki se je najprej razvil v slikarstvu in kasneje v glasbi. Razvil se je v poznem 19. stoletju v prestolnici Francije. Impresionistični slikarji so s svojim nekonvencionalnim pristopom k obravnavanju barv, ustvarjanjem v naravi ter uporabo kratkih, nejasnih potez in linij skupaj z upodabljanjem trenutnih vtisov in naravnih motivov močno vplivali na takratne skladatelje, zlasti na Debussyja ter posredno tudi na Ravela. Pod močnim vplivom simbolizma sta skladatelja zamajala temelje tradicionalne harmonije z vpeljavo novih lestvic in modalnosti, obogatila akorde s kromatičnimi odtenki, svobodno uporabljala disonance, eksotične ritme, zvočne efekte in ter razširila zvočno paleto z vključevanjem manj uveljavljenih instrumentov. 
V osrednjem delu zaključnega dela obravnavamo in raziskujemo vzporednice med francoskimi impresionističnimi slikarji in klavirskimi deli glasbenih impresionistov, pri čemer v ospredje postavljamo Ravela. Na podlagi literature ugotavljamo njegovo povezavo z njegovimi sodobniki, pri čemer se kaže vpliv predvsem Debussyja in ustvarjalcev kot sta Satie in Fauré. Čeprav so delili nekatere skupne estetske in slogovne značilnosti, je Ravel sčasoma oblikoval svoj prepoznaven glasbeni jezik, ki sega preko zgolj impresionističnih okvirjev. Z večjim poudarkom na klasicističnih oblikovalnih nazorih ga označujemo kot ''klasika impresionizma''. V zaključnem delu na podlagi Skrjabinove sinestezije, kjer povežemo barvo in zvok, in izbranih štirih klavirskih skladbah Ravela in Debussyja iščemo vzporednice z impresionističnimi slikarji.</dc:description><dc:publisher>[N. Osenjak]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-04-13 12:47:20</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>88297</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
