Psihopatologija in perfekcionizem pri slovenskih vrhunskih športnikihKremžar, Borjana (Avtor) Kajtna, Tanja (Mentor) psihopatologijaduševne motnjeslovenski vrhunski športnikiperfekcionizemNa temo psihopatologije v vrhunskem športu najdemo v dosedanjih raziskavah nasprotujoče si ugotovitve. Po eni strani naj bi imel šport zaščitno vlogo pri razvoju psihičnih motenj (npr. anksioznosti, depresije), po drugi strani pa naj bi vrhunski šport (s svojimi specifikami) prispeval k razvoju psihičnih motenj. Namen naše raziskave je bil ugotoviti prevalenco psihičnih motenj (predvsem tistih, ki imajo pomembnejšo vlogo v športu) med slovenskimi vrhunskimi športniki, torej med tistimi, ki so bili v času zbiranja podatkov za raziskavo po kategorizaciji Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) uvrščeni v olimpijski, svetovni in mednarodni razred. Zanimali so nas tudi morebitni dejavniki, ki bi lahko bili povezani s pojavom psihičnih motenj pri vrhunskih športnikih, kakšne osebnostne značilnosti so pri njih izražene (izpostavili smo predvsem potezo perfekcionizma) in kako se športniki odzovejo na pojav psihičnih težav oziroma koliko so odprti za iskanje pomoči ob pojavu psihičnih težav. Osredotočali smo se na prevalenco motenj pri najvišje uvrščenih športnikih starih 18 let ali več, predvsem na prevalenco depresije, anksioznosti, samomorilnosti, zlorabe substanc (alkohola in drugih psihoaktivnih substanc) ter motenj hranjenja. Predvidevali smo, da se bo osebnostni profil športnikov pomembno razlikoval od osebnostnega profila normativne skupine. Glede na pregledane predhodne raziskave smo sklepali, da se bodo skozi analizo polstrukturiranih intervjujev kot centralne teme potencialnih dejavnikov psihičnih težav pri vrhunskih športnikih izrazile vsebine odnosa staršev in športnika, trenerja in športnika, poškodb in osebnostnih značilnosti, predvsem perfekcionizma. Za pridobivanje podatkov smo uporabili kombinirani raziskovalni pristop, ki združuje tako kvantitativno kot kvalitativno metodologijo. Podatke za kvantitativno analizo smo pridobili s tremi vprašalniki: Vprašalnikom za oceno osebnosti, Vprašalnikom o motnjah hranjenja 3 in s Frostovim vprašalnikom perfekcionizma. Podatke za kvalitativno analizo smo pridobili s polstrukturiranim intervjujem, ki smo ga oblikovali specifično za namene te raziskave. Udeleženci raziskave so bili slovenski športniki, ki so v letu začetka raziskave (2019) dosegali mednarodni, svetovni ali olimpijski razred. V raziskavo je bilo vključenih 97 športnikov, kar predstavlja 17 odstotkov vseh športnikov, ki so bili uvrščeni v te kategorije. Zbiranje podatkov je potekalo individualno, večinoma v letu 2020, nekaj preizkušancev je bilo testiranih v letu 2021. Za kvalitativni del raziskave smo opravili intervju z osmimi vrhunskimi športniki, za katere smo dobili podatke o težavah v duševnem zdravju. Podatke za kvantitativni del smo obdelali s statističnim računalniškim programom SPSS (verzija 23.0), medtem ko smo pri analizi intervjujev sledili glavnim značilnostim poskusne teorije. Primerjava rezultatov slovenskih vrhunskih športnikov in kontrolne skupine je pokazala na podobno izraženost depresivne, anksiozne simptomatike, simptomatike motenj hranjenja ter nivoja samomorilnih misli. Nekateri od športnikov so se pokazali kot poudarjeno zaskrbljeni, napeti in vznemirjeni, 9 odstotkov športnikov je navajalo, da ima občasne samomorilne misli, kar vsekakor ni zanemarljiv podatek. Raziskava se je s temi ugotovitvami pridružila skupini raziskav, ki so zamajale idejo o vrhunskem športniku kot psihično močnem in čustveno nedotakljivem posamezniku. Prav tako je posegla v razmišljanje, da je šport izključno varovalni dejavnik, ki varuje posameznika pred nastankom psihičnih motenj oziroma vpliva na izboljšanje psihičnega stanja, če je to že narušeno. Tudi v naši raziskavi smo v kvalitativnem delu raziskovali potencialne dejavnike pojava psihičnih težav in dobili tri kategorije.Z raziskavo smo postavili temelje pomembni in aktualni problematiki psihopatologije v vrhunskem športu tudi v slovenskem prostoru ter odprli nekaj idej ter možnosti za nadaljnje raziskovanje.B. Kremžar Jovanović20242024-05-13 15:33:17Doktorsko delo/naloga88579slSlovenija;