<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=88621"><dc:title>Vloga sociokulturnega okolja pri učinkih vzgojnih stilov na izide mladeih: raziskava v izbranih državah jugovzhodne Evrope</dc:title><dc:creator>Cupar,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lavrič,	Miran	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Košir,	Katja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>vzgojni stili</dc:subject><dc:subject>mladi</dc:subject><dc:subject>Jugovzhodna Evropa</dc:subject><dc:subject>izobraževalni izidi</dc:subject><dc:subject>problematično vedenje</dc:subject><dc:subject>subjektivno blagostanje</dc:subject><dc:subject>zdravje</dc:subject><dc:subject>šolski uspeh</dc:subject><dc:subject>delinkventno vedenje</dc:subject><dc:subject>uporaba drog</dc:subject><dc:subject>sociokulturno okolje</dc:subject><dc:subject>kolektivistična usmerjenost</dc:subject><dc:subject>tradicionalistične vrednote</dc:subject><dc:subject>socioekonomska razvitost</dc:subject><dc:description>Vzgojni stili staršev predstavljajo pomemben dejavnik posameznikovega razvoja in specifičnih izidov v različnih razvojnih obdobjih. Vprašanje optimalnosti avtoritativnega, avtoritarnega ali permisivnega vzgojnega stila je pogosto povezano tudi z vprašanji pomena vloge sociokulturnega okolja, v katerem se vzgoja odvija. Pogojenost uporabe in učinkov vzgojnih stilov z vidika sociokulturnih značilnosti je v manjši meri raziskana v evropskem prostoru, zlasti v državah Jugovzhodne Evrope. Namen disertacije je v okviru meddržavne primerjalne analize desetih držav Jugovzhodne Evrope preučiti vlogo različnih značilnosti sociokulturnega okolja na makro in mikro ravni pri razširjenosti in učinkovanju vzgojnih stilov za tri različna področja izidov mladih (izobraževalne izide, problematično vedenje, subjektivno blagostanje in zdravje). Zbiranje podatkov je temeljilo na reprezentativnih vzorcih mladih iz 10 držav Jugovzhodne Evrope (N = 10.909) starih od 14 do 29 let. Rezultati glede razširjenosti vzgojnih stilov med drugim kažejo, da so o avtoritarni vzgoji v večji meri poročali moški in mladi iz družin z nižjim socioekonomskim položajem. Z vidika učinkov ugotavljamo, da so učinki avtoritativnega vzgojnega stila najbolj konsistentno pozitivni, a njihov pozitiven učinek variira glede na značilnosti sociokulturnega okolja. Učinki avtoritarnega vzgojnega stila so najbolj konsistentno negativni, a tudi najbolj dovzetni za moderacijsko vlogo sociokulturnega okolja. Učinki permisivnega vzgojnega stila so v največji meri variabilni, značilnosti sociokulturnega okolja pa jih pogojujejo v najmanjši meri. Stopnja kolektivistične usmerjenosti in stopnja tradicionalističnih vrednotnih usmeritev sociokulturnega okolja blažita negativne učinke avtoritarnega in permisivnega vzgojnega stila pri različnih izidih ter krepita pozitivne učinke avtoritativnega vzgojnega stila pri izobraževalnih izidih. Bolj prevladujoče tradicionalistične vrednote prav tako zmanjšujejo pozitivne učinke avtoritativnega vzgojnega stila na področju subjektivnega blagostanja in zdravja. Rezultati kažejo, da vzgojni stili učinkujejo manj škodljivo v sociokulturnih okoljih, ki so bolj skladni z značilnostmi posameznega stila. Tako stopnja kolektivistične usmerjenosti kot tradicionalističnih vrednotnih usmeritev imata pomembno vlogo blažilca v primerih splošno slabše funkcionalnih vzgojnih stilov.</dc:description><dc:publisher>T. Cupar</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-05-16 11:08:21</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>88621</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language><dc:coverage>Balkanski polotok;</dc:coverage></rdf:Description></rdf:RDF>
