Vpliv kompostiranega izrabljenega gobjega substrata na tla, pridelek in kakovost paradižnika (Solanum lycopersicum L.) v biodinamičnem načinu pridelaveJovanović, Strahinja (Avtor) Grobelnik Mlakar, Silva (Mentor) Jakop, Manfred (Komentor) izrabljen goblji substratparadižnikpridelektlabiodinamično kmetijstvoV poskusu, ki je potekal v letu 2022 na biodinamični kmetiji »Zlate misli«, smo spremljali vpliv gnojenja s kompostiranim izrabljenim gobjim substratom na tla, pridelek in kakovost vzorčenih plodov pelatnega paradižnika 'San Marzano'. Poskus je bil postavljen kot naključni blok sistem v treh ponovitvah s štirimi gnojilnimi obravnavanji: kontrola (C), standardno gnojenje na kmetiji (S),kompostiran izrabljen gobji substrat (IGS) in kombinacija standardnega gnojila ter kompostiranega izrabljenega gobjega substrata (S+IGS). Plodove paradižnika smo pobirali v petih terminih in ob vsakem pobiranju vrednotili maso in število plodov tržnega, netržnega in skupnega pridelka. V laboratoriju FKBV smo na vzorcih analizirali fizikalne (masa, dolžina in širina) in kemijske lastnosti plodov (sladkor, C-vitamin, skupne titracijske kisline, suha snov). Pred in po poskusom smo vzorčili tudi tla in analizirali kemične lastnosti. Kot kažejo rezultati, med gnojilnimi obravnavanji ni statistično značilnih razlik v masi pridelka in številu plodov, širini plodov, vsebnosti sladkorja in skupnih titracijskih kislinah. Statistično značilna razlika je v vsebnosti suhe snovi in C-vitamina na obravnavanju, pognojenim s standardnim gnojilom (S), v primerjavi s kontrolnim obravnavanjem (C). Obravnavanje, pognojeno s kombinacijo gnojil (S+IGS), je pokazalo statistično značilno razliko v masi (92,77 g) in dolžini (97,43 mm) vzorčenih plodov v primerjavi s kontrolnim obravnavanjem (C) z najmanjšimi (77,12 g) in najkrajšimi (89,02 mm) plodovi. Način gnojenja ni statistično značilno vplival na kemične parametre tal.S. Jovanović20242024-05-23 14:40:18Diplomsko delo/naloga88765sl