Računalniško modeliranje antikarcinogenih učinkov naringeninaAhmetović, Lamija (Avtor) Bren, Urban (Mentor) Furlan, Veronika (Komentor) naringeninflavanonikončni kemijski karcinogeniaktivacijske proste energijekvantno-mehanski izračunimetoda Hartree-Fockimplicitni solvatacijski modeliNaringenin je biološko aktiven polifenol iz citrusov z različnimi koristnimi učinki za človeško zdravje. Nedavna znanstvena literatura poroča, da naringenin lahko zavira razvoj in napredovanje tumorjev, kar kaže na njegov potencial za zdravljenje različnih vrst raka. To diplomsko delo je osredotočeno na naringenin v vlogi polifenolnega lovilca devetih končnih kemijskih karcinogenov, in sicer aflatoksin B1 ekso-8,9-epoksida, 2-cianoetilen oksida, etilen oksida, glicidamida, kloroetilen oksida, vinilkarbamat epoksida, stiren oksida, propilen oksida in β-propiolaktona. Cilj je izračunati aktivacijske proste energije in razjasniti molekularne mehanizme reakcij alkilacije naringenina z obravnavanimi genotoksičnimi kemijskimi karcinogeni z uporabo kvantno-mehanske metode Hartree-Fock v kombinaciji z dvema fleksibilnima baznima setoma 6-31G(d) in 6-311++G(d,p). Izračune aktivacijskih prostih energij smo izvedli na superračunalniški gruči VRANA s programom Gaussian 09 v vakuumu in z uporabo dveh implicitnih modelov topil: modela polarizabilnega kontinuuma in Langevinovih dipolov. Za oceno učinkovitosti naringenina kot polifenolnega lovilca smo izračunane aktivacijske proste energije v kombinaciji z modeli topil primerjali z eksperimentalnimi vrednostmi aktivacijskih prostih energij med istimi končnimi kemijskimi karcinogeni in najbolj reaktivno DNK bazo gvaninom. Rezultati kažejo na učinkovitost naringenina kot polifenolnega lovilca šestih končnih kemijskih karcinogenov, pri čemer najbolj izstopajo β-propiolakton, vinilkarbamat epoksid in propilen oksid. Znaten antikarcinogeni potencial je naringenin izkazal tudi kot lovilec kloroetilen oksida, aflatoksin B1-ekso-8,9-epoksida in etilen oksida, v primeru katerih so bile izračunane aktivacijske proste energije podobne z eksperimentalno določenimi vrednostmi. V primeru 2-cianoetilen oksida, glicidamida in stiren oksida zaščitne lastnosti naringenina niso tako izrazite, saj so bile izračunane aktivacijske proste energije višje v primerjavi z eksperimentalno določenimi vrednostmi za gvanin. Trdno verjamemo, da je diplomsko delo razjasnilo zapletene molekularne mehanizme naringenina in bo imelo velik vpliv na nadaljnje računalniške in eksperimentalne študije njegovih antikarcinogenih učinkov.[L. Ahmetović]20242024-06-24 19:57:12Diplomsko delo/naloga89198sl