<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=89531"><dc:title>Prestopništvo obsojencev tekom prestajanja zaporne kazni</dc:title><dc:creator>Zver,	Larisa	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hacin,	Rok	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>obsojenci</dc:subject><dc:subject>zaporna kazen</dc:subject><dc:subject>prestopništvo</dc:subject><dc:subject>zaporsko življenje</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Zaključno delo obravnava pojav prestopništva med obsojenci v času prestajanja zaporne kazni. Osredotočili smo se na vpliv različnih dejavnikov na prilagajanje obsojencev na zaporsko življenje in prestopniško vedenje tekom prestajanja kazni. Zaključno delo temelji na dveh osnovnih teorijah: deprivacijski teoriji, ki izpostavlja, da zaporsko okolje samo po sebi povzroča stres in neprilagojeno vedenje zaradi izgube in pomanjkanja bistvenih potreb in svoboščin posameznikov, ter importacijski teoriji, ki izpostavlja, da izkušnje in osebne značilnosti obsojencev pred vstopom v zapor pomembno vplivajo na njihovo prilagoditev in vedenje v zaporu. Izhajajoč iz pregleda znanstvene in strokovne literature smo opredelili ključne vidike, ki vplivajo na prilagajanje obsojencev in njihovo prestopništvo tekom prestajanja zaporne kazni. Ugotovili smo, da je vedenje posameznikov v zaporu kompleksno, pri čemer smo izpostavili medsebojni vpliv okoljskih in individualnih značilnosti. Ključni ugotovljeni dejavniki, ki vplivajo na prestopništvo obsojencev so osebne in predinstitucionalne značilnosti (demografski dejavniki, zgodovina mentalnega zdravja in kriminalna zgodovina), značilnosti kazni in institucionalni dejavniki (zaporska infrastruktura, strogost režima in stopnja zasedenosti institucije) ter interakcije med obsojenci. Ugotovili smo, da se mlajši obsojenci, moški, pripadniki rasnih in etničnih manjšin, osebe z nižjim socioekonomskim statusom in slabšim mentalnim zdravjem ter posamezniki, ki so predhodno že prestajali zaporno kazen in/ali so bili pred prihodom v zapor člani tolp ali kriminalnih združb, v zaporu bolj pogosto vedejo prestopniško. Višjo stopnjo prestopništva smo identificirali v zaporih s strožjim režimom in z višjo stopnjo (pre)zasedenosti. Prav tako smo ugotovili, da vključevanje v negativne socialne mreže v zaporu, kot so tolpe in organizirane kriminalne združbe vpliva na povečano prestopništvo njihovih članov.</dc:description><dc:publisher>L. Zver</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-07-18 13:06:03</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>89531</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>