<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=89614"><dc:title>Populizem skozi prizmo ekonomije in kulture</dc:title><dc:creator>Branilović,	Stefani	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rutar,	Tibor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>populizem</dc:subject><dc:subject>ekonomska negotovost</dc:subject><dc:subject>kulturna reakcija</dc:subject><dc:subject>izobrazba</dc:subject><dc:subject>volilna nevednost</dc:subject><dc:subject>mediji</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu Populizem skozi prizmo ekonomije in kulture: statistične analize na vzorcu 31 evropskih držav, 2020–2022 opišemo pojav populizma in možne razloge za vzpon populističnih strank ter se dotaknemo vprašanja spola, starosti in izobrazbe, da bi ugotovili, kdo so povprečni populistični volivci. Pri tem se osredotočamo na dve pomembni tezi – ekonomsko negotovost in kulturno reakcijo, ki ju najprej teoretično predstavimo in potem še empirično testiramo. Obe tezi bi lahko povezali z Inglehartovo teorijo modernizacije, saj pravita, da ljudje za populiste volijo ali iz ekonomskih ali iz kulturnih skrbi. Pri tem smo si na podlagi literature zastavili hipotezi, da sta tako ekonomska kot kulturna teza povezani, saj posameznikova ekonomska prepričanja temeljijo na njegovih kulturnih prepričanjih, skladno s tem pa predpostavljamo, da sta obe tezi pomembni pri razlagi vzpona populistov, vendar kulturna teza kaže na statistično močnejše učinke. Da bi to empirično testirali, smo uporabili bazo European Social Survey ter raziskavo, ki so jo izvedli med letoma 2020 in 2022, ki je zajela reprezentativne vzorce posameznikov iz 31 evropskih držav. Rezultati so pokazali na mešane ugotovitve glede spola in starosti, se je pa kot pomembna skupina populističnih volivcev in tistih s populističnimi prepričanji pokazala skupina manj izobraženih posameznikov. Obe začetni hipotezi pa smo v veliki večini držav potrdili, saj se je izkazalo, da sta obe tezi pomembni, vendar ima kulturna večjo statistično moč. Da bi to dejstvo razložili, smo v razpravi pojasnili še mehanizem volilne nevednosti, učinka medijev in sociotropskega načina delovanja. Rezultati imajo tako velik pomen za prihodnje študije, ki naj bi raziskovale, ali še vedno obstaja močan učinek ekonomije in kulture na volivce, s tem pa naj bi presegle omejitve, ki jih omenjamo na koncu dela.</dc:description><dc:publisher>S. Branilović</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-07-29 09:01:29</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>89614</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language><dc:coverage>Evropa;</dc:coverage></rdf:Description></rdf:RDF>
