<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=89673"><dc:title>Ocenjevanje tveganja za destruktivno vedenje zaprtih obsojencev</dc:title><dc:creator>Splichal,	Maša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Areh,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>obsojenci</dc:subject><dc:subject>destruktivno vedenje</dc:subject><dc:subject>ocena tveganja</dc:subject><dc:subject>dejavniki tveganja</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Ocena tveganja je skozi leta raziskovanja postala ključen podatek pri odločitvah sodišča o primerni kazni storilcev kaznivih dejanj. Raziskovalci so skozi leta izpostavili ključne dejavnike tveganja za kriminalno vedenje, ki so razdeljeni glede na različne dejavnike, kot so na primer spol, starost in vrsta kaznivega dejanja. Razvila so se tudi orodja, ki so v pomoč pri sestavi ocene tveganja. Z oceno tveganja želimo zmanjšati oziroma preprečiti predvidena kazniva dejanja, zato so za obsojence na podlagi ocene tveganja narejeni osebni načrti, ki odločajo o dolžini kazni in kakšnega nadzora bo obsojeni deležen med prestajanjem kazni. V diplomskem delu smo opredelili ključne besede, našteli dejavnike tveganja, opisali nasilje v zaporu in pojasnili, kakšen je slovenski zaporski sistem. Nato smo opisali sedem orodij, ki so najbolj razširjena pri ugotavljanju nasilnega vedenja med prestajanjem kazni in potem, ko so odpuščeni iz institucij za prestajanje kazni. Ta orodja so HCR-20, SAVRY, SAPROF-YV, VRAG, STATIC-99R, RASP in RisCanvi. Nazadnje smo opisali tri raziskave. Po pregledu le-teh smo ugotovili, da so ocene tveganja lahko uporabne in so zmerno oz. srednje učinkovite, vendar lahko prihaja do napak. Prav tako smo ugotovili, da so mladost, vpletenost v tolpe in predhodna kazniva dejanja veliki dejavniki tveganja za nasilno vedenje v institucijah za prestajanje kazni. Pomembno vlogo pa imajo tudi zaposleni v zavodih za prestajanje kazni, saj lahko s svojim odnosom do zapornikov pomagajo pri sami resocializaciji in varnosti v institucijah.</dc:description><dc:publisher>M. Splichal</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-08-02 18:04:13</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>89673</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>