<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=89712"><dc:title>Ukrepanje v primeru amok situacije v šoli</dc:title><dc:creator>Pirc,	Matej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Meško,	Gorazd	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>nasilje</dc:subject><dc:subject>amok</dc:subject><dc:subject>vzgojno-izobraževalne ustanove</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Pogosto varnost jemljemo kot samoumevno dobrino o kateri začnemo razmišljati šele takrat, ko jo izgubimo oziroma nam je omejena. Varnostni izzivi in varnostni dogodki so v vzgojno-izobraževalnih ustanovah vse pogostejši. Če je v preteklosti veljajo, da se streljanja v šolah pojavljajo le v Združenih državah Amerike, kjer je orožje dosegljivo praktično vsem, se je to v zadnjem desetletju konkretno spremenilo. Kar nekaj amok dogodkov se je zgodilo tudi na območju Evrope. Šole so prve institucije, ki so seznanjene z medvrstniškim nasiljem. Za naše vzgojno-izobraževalne zavode velja, da se v njih strokovni delavci pretežno poslužujejo mehkih veščin, ki so potrebne za preprečevanje nasilja in posledično amok dogodkov. Med te veščine uvrščamo predvsem preventivne dejavnosti in dejavnosti ozaveščanja ter pozitiven zgled strokovnih delavcev mladim. Pa vendar je področje nasilja izjemno široko in tako ga je potrebno tudi naslavljati. Pri tem mora veljati, da je vsakršno nasilje nesprejemljivo in da je za uspešno omejevanje in morebitno reakcijo ob pojavu le tega, potrebna usklajenost na relaciji šola – starši ob podpori vseh zunanjih institucij, kot so policija, zdravstveni domovi, centri za socialno delo, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in drugi. Velik delež vpliva na učence predstavlja tudi celotna družba, ki lahko s svojimi negativnimi zgledi in vplivi, posameznika potisne do tiste točke, ko je njegova negativna reakcija lahko tudi strelski pohod po šoli z namenom ubiti in raniti čim več ljudi brez obžalovanja. V takšnih primerih je izjemno pomembna dobra pripravljenost zaposlenih v šolah ter njihovo brezpogojno sodelovanje z ostalimi deležniki pri reševanju omenjene situacije.  Za takšno sodelovanje so potrebna izobraževanja in skupna urjenja, potrebo po katerih izražajo tudi ravnatelji šol.</dc:description><dc:publisher>M. Pirc</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-08-07 08:17:03</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>89712</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
