Razumevanje trgovine z ljudmi z namenom delovnega izkoriščanja in prisilnega dela v državah Evropske unijeSaje, Veronika (Avtor) Lobnikar, Branko (Mentor) Škreblin, Tjaša (Komentor) trgovina z ljudmiprisilno delodelovno izkoriščanjepravne definicijeEvropska unijadiplomske nalogeTrgovina z ljudmi je pogosta oblika kaznivega dejanja v sodobnem svetu. V preteklosti je obstajalo trgovanje s sužnji, danes pa so poznane bolj prikrite poti kupčevanja. Glavne pojavne oblike trgovine z ljudi so lahko povzete v sledeče sklope: spolno izkoriščanje, prisilno delo in delovno izkoriščanje, beračenje, služabništvo, prisilne poroke ter trgovanje s človeškimi tkivi, z organi ali s krvjo. Prisilno delo ali delovno izkoriščanje postaja vse bolj pogosta pojavna oblika trgovine z ljudmi, takoj za spolnim izkoriščanjem. Na mednarodnem nivoju je trgovina z ljudmi opredeljena z akti, kot sta Konvencija Mednarodne organizacije dela, št. 29 in eden od treh Palermo protokolov. Na nivoju Evropske unije velja Direktiva 2024/1712, vendar med državami članicami ni sprejeta enotna definicija. Enako velja za prisilno delo oziroma delovno izkoriščanje, saj so v vsaki od držav standardi za to kaznivo dejanje v kazenskih pravnih aktih postavljeni različno. Prisilno delo/delovno izkoriščanje je omenjeno pri vseh državah, vendar so uporabljene različne besedne zveze. To vodi v razlike v pregonu storilcev in identifikaciji žrtev. Države z bolj širšo in splošno definicijo (»delovno izkoriščanje« ali »delo v nasprotju s človeškim dostojanstvom«) so v tem boljše kot države z ozkim in specifičnim pomenom prisilnega dela (»prisilno delo« in »ali druge oblike izkoriščanja«).V. Saje20242024-08-17 00:09:39Diplomsko delo/naloga89897sl