<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=89949"><dc:title>Umetnost v zaporskem okolju</dc:title><dc:creator>Lasbaher,	Lana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hacin,	Rok	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zapori</dc:subject><dc:subject>zaporska umetnost</dc:subject><dc:subject>umetnostna terapija</dc:subject><dc:subject>jezik</dc:subject><dc:subject>tetovaže</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>V zaključnem delu smo se posvetili temi zaporske umetnosti, ter s pomočjo že obstoječe literature preučili umetnost v zaporu iz več vidikov. Posvetili smo se temu, kako umetnost v različnih oblikah - vključno z vizualno umetnostjo, jezikom in tetovažami - igra ključno vlogo v vsakdanjem življenju obsojencev in kako lahko te oblike izražanja vplivajo na posameznika in skupnost znotraj zidov zapora. Skozi naše delo smo preučili umetnost kot pomembno sredstvo, še posebej v kontekstu umetnostne terapije, kjer smo ugotovili, da ima pozitiven vpliv na posameznike tako na psihološki ravni kot tudi pri vzdrževanju dobrih medosebnih odnosov v organizaciji. Osredotočili smo se tudi na jezik, ki se razvije znotraj zidov in ugotovili, da gre za zelo kompleksen pojav, ki mu je zaradi nenehnega spreminjanja težko slediti. V zaporskem okolju se z jezikom poleg prenosa informacij vzpostavlja tudi identiteta posameznika in odnosi z drugimi. Ko smo govorili o umetniškem delu, smo zaključili, da gre za zelo dobro prakso, s katero lahko obsojenci  izražajo svoja čustva, zmanjšajo vpliv stresorjev s katerimi se srečujejo, prav tako pa doživijo občutek ponosa na svoje delo. Tukaj se lahko spet vrnemo na umetnostno terapijo, kjer smo zajeli tudi njene učinke v smislu rehabilitacije in osebnega razvoja posameznikov. Poleg že naštetih pojmov pa smo pozornost posvetili še zaporskim tetovažam in njihovim pomenov, saj tako kot v zunanjem svetu ne predstavljajo le estetskega dodatka, ampak nosijo osebne zgodbe, nakazujejo na pripadnost skupinam in označujejo status obsojenca. Z ugotovljenim lahko zaključimo, da je umetnost v zaporih vse prej kot nezaželena, pomaga zaporskim delavcem pri identifikaciji posameznikove notranjosti, umirja stresne situacije in prispeva k boljši rehabilitaciji in reintegraciji obsojencev nazaj v družbo.</dc:description><dc:publisher>L. Lasbaher</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-08-19 17:37:06</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>89949</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
