<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=89968"><dc:title>Vpliv zaporske subkulture na resocializacijo obsojencev</dc:title><dc:creator>Žigart,	Janja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hacin,	Rok	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zaporske subkulture</dc:subject><dc:subject>zaporniki</dc:subject><dc:subject>resocializacija</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Znotraj vsakega zapora se oblikujejo zaporske subkulture, ki imajo posebna načela, pravila, norme in vrednote, ki jih obsojenci prevzamejo in ponotranjijo, ta načela in vrednote pa v skoraj vseh primerih kontradiktirajo načelom in vrednotam, ki jih ljudje uveljavljajo zunaj zapora v vsakdanjem življenju. V zaključnem delu obravnavamo zaporsko subkulturo in njen vpliv na resocializacijo obsojencev. V prvem delu zaključnega dela se osredotočamo na značilnosti zaporske subkulture in analiziramo norme, vrednote in pravila, ki sestavljajo zaporski kodeks. Predstavljamo tudi proces resocializacije in implementacijo tretmajskih programov v zaporskih institucijah. V drugem delu zaključnega dela pa se osredotočamo na proces ponotranjanja norm zaporske subkulture in njihov vpliv na resocializacijo obsojencev. Ugotovitve so pokazale, da zaporska subkultura močno vpliva na vedenje obsojencev v zaporu in izven njega, saj narekuje vedenje, ki mora biti v skladu s pravili zaporskega kodeksa. Hkrati smo identificirali močno povezavo med zaporsko subkulturo in udeleževanjem obsojencev v tretmajskih programih, saj so se tisti obsojenci, ki so ponotranjili norme zaporske subkulture, v manjši meri oziroma se sploh niso udeleževali tretmajskih programov kot tisti, ki niso bili pod takšnim vplivom zaporske subkulture. Posledično nam je ta ugotovitev pokazala povezavo med zaporsko subkulturo in resocializacijo obsojencev v smislu reintegracije v širšo družbo. Obsojenci, ki se niso udeleževali tretmajskih programov, so se težje reintegrirali v družbo in se pogosteje vrnili k izvajanju kaznivih dejanj kot tisti, ki so se tretmajskih programov udeleževali.</dc:description><dc:publisher>J. Žigart</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-08-20 10:24:45</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>89968</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
