<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=90236"><dc:title>Kompenzatorji mrtvega časa  regulacija procesov z dolgim mrtvim časom</dc:title><dc:creator>Vidovič,	Blaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bogataj,	Miloš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Potrč,	Sanja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>regulacija procesov</dc:subject><dc:subject>PID regulator</dc:subject><dc:subject>Smithov prediktor</dc:subject><dc:subject>mrtvi čas</dc:subject><dc:subject>Simulink</dc:subject><dc:description>Namen diplomske naloge je bil ugotoviti vpliv različno dolgih mrtvih časov na regulacijo procesov 1. in 2. reda. Mrtvi čas, v dinamičnih sistemih, predstavlja časovni zamik med dejansko spremembo vhodnega signala in spremembo izhodne spremenljivke, ki je posledica časa, potrebnega za prenos informacije skozi sistem. V delu smo izvedli simulacije v računalniškem orodju Simulink, za servo in regulacijske probleme. Izvedli smo tudi regulacijske simulacije sistema z motnjo šuma. Primerjali smo učinkovitost regulacije sistema, reguliranega z navadno PID povratnozančno shemo, s shemo regulirano s Smithovim prediktorjem.
Rezultati kažejo, da je Smithov prediktor primernejša rešitev za regulacijo sistemov z dolgim mrtvim časom tako v pri sledenju referenčne vrednosti, kot tudi v primeru regulacijskih problemov in regulacijskih problemov z dodano motnjo šuma, saj z njim dosežemo manjše oscilacije in hitrejšo vzpostavitev stacionarnega stanja. Iz rezultatov je razvidno tudi, da so regulacijske sheme v sistemih z mrtvim časom učinkovitejše pri blaženju nizkofrekvenčnega šuma kot visoko frekvenčnega šuma.</dc:description><dc:publisher>[B. Vidovič]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-08-27 09:05:24</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>90236</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
