<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=90279"><dc:title>Delovnopravno in socialnopravno varstvo invalidov s statusom po ZPIZ-2</dc:title><dc:creator>Kranjc,	Neli	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Senčur Peček,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>delovni invalid</dc:subject><dc:subject>pravice delovnih invalidov</dc:subject><dc:subject>delovno pravo</dc:subject><dc:subject>invalidsko zavarovanje</dc:subject><dc:subject>socialna varnost</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga obravnava problematiko varstva pravic invalidov, ki so pridobili status na podlagi ZPIZ-2. Gre za t.i. delovne invalide. Delovni invalidi se srečujejo s številnimi ovirami, med drugim tudi v delovnem okolju. S ciljem, da se jim zagotovi enakovreden položaj, je bila sprejeta vrsta mednarodnih ter nacionalnih predpisov. V Sloveniji na področje varstva pravic invalidov posegajo številni predpisi, ki se med seboj tudi prepletajo. V prvi vrsti so pomembni predvsem ZPIZ-2, ZDR-1 ter ZZRZI, s pomočjo katerih se delovnim invalidom zagotavlja varstvo tako na področju socialne varnosti kot tudi v delovnem razmerju. 
ZPIZ-2 določa pravice iz invalidskega zavarovanja, ki je del obveznega socialnega zavarovanja in s tem tvori sistem socialne varnosti. Delovni invalidi II. oziroma III. kategorije invalidnosti lahko pridobijo pravico do poklicne rehabilitacije, pravico do premestitve, pravico do dela s krajšim delovnim časom ter pravico do denarnega nadomestila. Praviloma je dolžnost delodajalca, da te pravice tudi zagotovi. Delovnim invalidom se zagotavlja tudi posebno delovnopravno varstvo, in sicer v okviru zaposlovanja, usposabljanja ter preusposabljanja. Prav tako so delovni invalidi upravičeni do posebnega varstva pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Odpoved je možna le po vnaprej določenem postopku, znotraj katerega ima pomembno vlogo Komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki poda mnenje glede odpovedi. V ZDR-1 obstajajo tudi številne druge določbe, ki zagotavljajo varstvo vsem kategorijam invalidov, ne le delovnim invalidom. V primeru, ko je delovnemu invalidu odpovedana pogodba o zaposlitvi, obstajajo instituti v okviru ZZRZI, ki invalidom zagotavljajo varstvo. Kvotni sistem zaposlovanja invalidov delodajalce zavezuje, da zaposlujejo določeno število invalidov. V kolikor invalid ni zmožen opravljati dela v običajnem delovnem okolju, pa se zagotavljajo različne oblike zaposlovanja, kot je zaposlitev v podporni ali zaščitni zaposlitvi ali v invalidskem podjetju.</dc:description><dc:publisher>N. Kranjc</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-08-28 01:11:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>90279</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
