<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=90309"><dc:title>Preprečevanje sekundarne viktimizacije pri žrtvah nasilja v intimnem partnerskem odnosu</dc:title><dc:creator>Češka,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Meško,	Gorazd	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>nasilje v intimnem partnerskem odnosu</dc:subject><dc:subject>žrtve</dc:subject><dc:subject>sekundarna viktimizacija</dc:subject><dc:subject>ukrepi</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Nasilje, ki se je začelo s pojavom prvih ljudstev in je neločljiv spremljevalec zgodovine človeštva, vse prevečkrat ostaja spregledano, celo tolerirano. Pojavlja se v vseh družbah, neodvisno od narodnosti, spola, starosti ali etične pripadnosti članov. Pogosto najde svoje mesto tudi tam, kjer naj bi se posamezniki počutili najbolj varno in sprejeto – znotraj družine oziroma intimne partnerske zveze. In prav ta vrsta nasilja, ki se dogaja za štirimi stenami, najpogosteje ostaja nevidna in neprijavljena. Nasilje v intimnih partnerskih zvezah se pojavlja v različnih oblikah – fizično, psihično, spolno in ekonomsko, žrtve nasilja pa so najpogosteje ženske, in sicer v kar 90–97 %. Pomembno se je zavedati, da se nasilje ne pojavlja zgolj v »problematičnih« družinah, pač pa žrtev nasilja s strani zakonskega oziroma zunajzakonskega partnerja lahko postane katerakoli ženska. Pri tovrstnem nasilju običajno ne gre za enkratno kaznivo dejanje, temveč za skupek ponavljajočih se dejanj z elementi nasilja, ki sčasoma postajajo vse intenzivnejša in pogostejša. Kljub temu žrtve nasilnega partnerja pogosto ne prijavijo iz različnih razlogov. Eden izmed njih je tudi strah pred sekundarno viktimizacijo – strah, da bodo osramočene in da ne bodo dobile ustrezne podpore in pomoči s strani pristojnih institucij. Z namenom zmanjševanja sekundarne viktimizacije so bili sprejeti številni ukrepi, tako na ravni Evropske unije kot tudi (po priporočilih in direktivah slednje) na državni ravni. Republika Slovenija posebno pozornost namenja zagotavljanju ustreznih izobraževanj in usposabljanj za vse, ki pri svojem delu prihajajo v stik z žrtvami – policija, centri za socialno delo, državno tožilstvo, sodstvo, zdravstveni delavci in drugi. Veliko vlogo imajo tudi številne nevladne organizacije, ki žrtvam v prvi vrsti nudijo zaščito in podporo ter jih informirajo o možnih rešitvah in nadaljnjih postopkih.</dc:description><dc:publisher>S. Češka</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-08-28 23:45:40</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>90309</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
