<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=90331"><dc:title>Analiza krožnega gospodarstva na primeru podjetja Ekstera d.o.o.</dc:title><dc:creator>Hirtl,	Katarina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bradač Hojnik,	Barbara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>krožno gospodarstvo</dc:subject><dc:subject>linearno gospodarstvo</dc:subject><dc:subject>trajnostni razvoj</dc:subject><dc:description>Linearna ekonomija temelji na potratnem ciklu "vzemi – izdelaj – odstrani". To pomeni, da se pridobijo potrebni viri, izdelajo izdelki za prodajo in ustvarjanje dobička, nato pa se odstranijo vsi nepotrebni elementi – vključno s proizvodom, ko doseže konec svoje življenjske dobe. Ta model je dolgoročno nevzdržen, zato je prehod na krožno gospodarstvo nujno potreben. V krožnem gospodarstvu pa so izdelki zasnovani za enostavno recikliranje, ponovno uporabo, razstavljanje in predelavo, kar zmanjšuje negativne vplive na okolje in spodbuja nove poslovne priložnosti.
Vpeljava krožnega gospodarstva prinaša podjetjem številne družbene, ekonomske in okoljske koristi. Kljub temu se pri uvajanju tega modela srečujejo z različnimi ovirami, kot so kulturne, tržne, tehnološke in regulativne ovire. Primer podjetja, ki je uspešno vpeljalo krožni model, je podjetje Ekstera d.o.o. Eden od rezultatov tega pristopa je razvoj novega izdelka – briketa Ni 60, ki ga izdelujejo iz odpadnega odbrusa nikljevih zlitin, ki je pred tem veljal za odpadek. S tem so bistveno zmanjšali okoljski vpliv, saj odpadki ne končajo na deponijah.</dc:description><dc:publisher>K. Hirtl</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-08-29 16:12:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>90331</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
