<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=90346"><dc:title>Razvoj modela za ocenjevanje delovne uspešnosti policistov</dc:title><dc:creator>Oblak,	Boštjan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kljajić Borštnar,	Mirjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>ocenjevanje delovne uspešnosti</dc:subject><dc:subject>policija</dc:subject><dc:subject>večkriterijski model odločanja</dc:subject><dc:description>Sistem ocenjevanja v javni upravi predstavlja izziv, saj težje vrednotimo opravljeno delo, kot to lahko storimo v zasebnem sektorju, kjer je v določenih podjetjih produktivnost lahko zlahka merljiva. Prav tako problem predstavlja sistem ocenjevanja, ki je za celotno javno upravo univerzalen oziroma ni prilagojen glede na karakteristike oziroma značilnosti poklica. Sistem plač funkcionarjev in javnih uslužbencev v javnem sektorju, pravila za njihovo določanje, obračunavanje in izplačevanje ter pravila za določanje obsega sredstev za plače določa Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS). Ne glede na plačno skupino, ki naj bi ločila zaposlene v javnem sektorju, pa je model za ocenjevanje javnih uslužbencev za vse javne uslužbence enak in ni prilagojen glede na karakteristike dela znotraj javne uprave. Ocenjevanje ima v javnem sektorju velik pomen, saj je neposredno povezano s plačnim napredovanjem. Ocena javnega uslužbenca že znotraj iste plačne skupine ne more biti objektivna, saj ima javni uslužbenec, ki je zaposlen na bolj obremenjeni izpostavi (policijska postaja na območju Ljubljane, Uprava Enota Ljubljana ali Upravna Enota Maribor …), večji obseg dela, kot ga ima javni uslužbenec, ki svoje delo opravlja na območju, kjer je število strank manjše. Prav tako omenjeni zaposleni težje svoje delo opravljajo pravočasno, nimajo časa za razvijanje novih idej in dajanja koristnih predlogov in pobud, hkrati pa je ob večji količini dela pogostost napak lahko večja. Primeren sistem ocenjevanja javnih uslužbencev bi moral biti objektiven in specifičen glede na delo znotraj enote, ki jo »pokriva« ocenjevalec. Model za ocenjevanje delovne uspešnosti bi moral biti pregleden, prilagojen zaposlenim in z jasnimi navodili ocenjevalcu ter po možnosti digitalen. Ena izmed ustreznih rešitev bi bila uporaba večparametrskega oziroma večkriterijskega odločitvenega modela z jasno določeno strukturo kriterijev, opisom zalog vrednosti in določeno funkcijo koristnosti. Omenjen model bi odločevalcu pomagal pri vrednotenju in analizi zaposlenih ter pri oblikovanju poročil.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-08-30 11:36:50</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>90346</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
