Dovzetnost za notranje grožnje v SlovenijiPlaznik, Luka (Avtor) Mihelič, Anže (Mentor) informacijska varnostvarnostni ukrepipsihološki dejavnikmagistrska delaVelik delež kibernetskih groženj se uresniči s pomočjo zaposlenih ali deležnikov organizacije. Hiter razvoj informacijsko komunikacijskih tehnologij vodi v zmeraj manjše poznavanje informacijskih groženj in obrambnih mehanizmov, saj zaposleni ne zmorejo slediti hitro razvijajočim se trendom. Notranje grožnje so dejanje, ki ogrožajo podatke, procese ali vire organizacije na moteč ali nezaželen način. V magistrskem delu smo najprej opravili sistematičen pregled literature. Pregledali smo več kot 100 strokovnih člankov, ki so bili objavljeni med leti 2016 in 2024. Na podlagi pregleda smo izpostavili pomanjkljivosti in tako zastavili raziskovalna vprašanja. Cilj magistrskega dela je bil na podlagi opravljene raziskave ugotoviti, kateri psihološki dejavniki so povezani z dovzetnostjo za notranje grožnje, ter ali je mogoče ločiti med povzročitelji notranjih groženj (insajderji) in tistimi, ki notranjih groženj niso povzročili. Ugotovili smo, da je storilnost notranjih groženj najbolj povezana z naklonjenostjo tveganju, samokontrolo, pomanjkanjem premišljenosti, potrebo po konsistentnosti in iskanjem senzacije. Prav tako smo spoznali, da lahko s pomočjo diskriminantne funkcije s 83,6 % točnostjo ločimo med ljudmi, ki so bili povzročitelji notranjih groženj, in tistimi, ki niso. Menimo, da je naše magistrsko delo dober začetek in iztočnica za raziskovanje notranjih groženj, ter da bi lahko z dodelanim vprašalnikom pomagali pri zaznavi in preprečevanju notranjih groženj v organizacijah.L. Plaznik20242024-08-30 12:29:23Magistrsko delo/naloga90348sl