<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=90608"><dc:title>Nezakonit ribolov v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Rožič,	Laura	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Eman,	Katja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>nezakonit ribolov</dc:subject><dc:subject>ribiški čuvaji</dc:subject><dc:subject>ekološka kriminaliteta</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo predstavlja pregled pojavnih oblik nezakonitega ribolova, zakonodajo, ki te znake podrobno opredeljuje ter ribiške čuvaje, ki kršitve v praksi ugotavljajo. Glavni cilj diplomske naloge je ugotoviti, kakšno je dejansko stanje glede nezakonitega ribolova v Sloveniji – kateri prekrški so najpogostejši, koliko jih je ter kakšne kazni kršitelje doletijo. Ugotovitve, naše študije kažejo, da se največ prekrškov navezuje na samo ribo, kar pomeni tatvine rib, uplena več rib kot je dovoljeno, prekoračitev uplena; poleg prekrškov povezanih s samo ribo, pa se pojavlja tudi lov brez ribolovne dovolilnice in ribolov z nedovoljeno opremo. Ugotovitve so pokazale, da imamo v Sloveniji v zadnjih 5. letih le 3 kazniva dejanja, povezana z nezakonitim ribolovom, število kršitev pa se giblje nekje od 30 do 50 prekrškov na ribiško družino (v Sloveniji je 64 ribiških družin), kar pomeni letno približno 2500 prekrškov, povezanih z ribolovom, a so intervjuvanci povedali, da število kršitev iz leta v leto počasi pada. Kazni, ki doletijo kršitelje se razlikujejo glede na povzročen prekršek. V primeru, ko je prekršek blažje narave, se ribiški čuvaji odločajo za izrek opozorila. Kadar gre za hujši prekršek, na primer uplen večih rib (in so te že mrtve), ali storitve več prekrškov na enkrat, kot je na primer lovljenje rib pod mersko dolžino, nedovoljena vaba in nedovoljena tehnika – takšne kršitelje doleti denarna kazen, za vsak prekršek posebej, kar pomeni, da se kazni seštejejo. Denarne kazni se začnejo pri 250 € in lahko segajo vse do 1500 €. Takšne kazni izreče ribiški inšpektor, katerega je ob kršenju potrebno obvestiti. Poleg teh dveh najpogosteje izrečenih kazni se ribiški čuvaji poslužujejo tudi odvzema dnevne ali letne ribolovne dovolilnice ali zapustitve ribolovnega območja. Povzamemo lahko, da je v Sloveniji to področje kar dobro urejeno tako v zakonodaji kot tudi v sami praksi in za zdaj ne povzroča resnejše problematike.</dc:description><dc:publisher>L. Rožič</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-09-10 21:05:19</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>90608</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
