Vloga managementa pri ergonomskih pristopih kadra zdravstvene nege v enotah intezivne terapijeAgović, Amar (Avtor) Stričević, Jadranka (Mentor) strategije ergonomskih pristopovabsentizemkostno-mišična obolenjaobremenitve medicinskih sesterNegovalni kader intenzivnega okolja je pogosto izpostavljen ergonomskim tveganjem bodisi zaradi okoljskih pritiskov bodisi zaradi števila obremenitev. Strokovne vodje intenzivnega oddelka morajo prepoznati vlogo pri uvajanju ustreznih ergonomskih pristopov ter tako pri razbremenjevanju negovalnega kadra v procesu dela. Zato smo v raziskovalnem delu želeli ugotoviti ter preučiti pomen managementa za uveljavljanje ergonomskih pristopih negovalnega kadra v okolju intenzivne terapije. V raziskavi smo se osredotočali na dva različna vzorca, zato smo rezultate pridobili s pomočjo dveh raziskovalnih metod, ti sta kvantitativnega tin kvalitativnega tipa. V vzorcu negovalnega kadra smo podatke pridobili z anketnim vprašalnikom. Uporabili smo namensko naključno vzorčenje. Realizirali smo (n = 89) vzorcev. Za vzorec vodilnih medicinskih sester smo izbrali (n = 5) strokovnih vodij enot intenzivne terapije (prav tistih, katerih negovalni kader je vključen v raziskavo). Vzorec vodilnega negovalnega kadra smo raziskovali s pomočjo pol strukturiranega intervjuja, uporabili smo namensko in tarčno vzorčenje. Ugotovili smo, da je 62 % anektiranih medicinskih sester tekom dela v intenzivni terapiji razvilo kostno-mišično obolenje. 25 % od teh pa je koristilo bolniški stalež ter zato bilo odsotnih od dela v zadnjih 12 mesecih. Vse vodje so ocenile, da je kultura ergonomije v intenzivni terapiji slaba, vendar da je stopnja absentizma kadra zaradi kostno-mišičnih obolenj nizka. V UKCLJ so okolja intenzivne terapije dobro ergonomsko zasnovana in opremljena z ergonomskimi pripomočki. Vendar se formalna izobraževanja delavcev o ergonomiji pri delu medicinskih sester nikakor ne izvajajo, prav tako ne ocenjevanje ergonomskih tveganj v intenzivnim kliničnem okolju. Zato je potrebna večja vključenost primernih podporno-izobraževalnih služb v razvoj ergonomske kulture. Absentizem je kazalec obolevnosti delovne populacije, vendar se zaradi raznolikosti razlogov odsotnosti dela ne more uporabiti kot celoviti kazalnik dobre varnostne ergonomske kulture delovnega okolja.20242024-10-15 18:21:15Magistrsko delo/naloga90995sl