<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=91403"><dc:title>Primerjava slovenske, nemške in avstrijske pravne ureditve firmskega prava</dc:title><dc:creator>Kociper,	Stella	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Prostor,	Jerneja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:description>Avtorica se v magistrskem delu ukvarja s primerjavo slovenske, nemške in avstrijske pravne ureditve
firmskega prava in predstavi celotno normaTvno ureditev firme v slovenskem Zakonu o gospodarskih
družbah (ZGD-1), nemškem Trgovinskem zakonu (Handelsgesetzbuch – HGB) in avstrijskem
Podjetniškem zakoniku (Unternehmensgesetzbuch – UGB). Primerjalno-pravno obdela slovensko,
nemško in avstrijsko ureditev firme in predstavi ugotovitve slovenske, nemške in avstrijske teorije ter
sodne prakse. V delu se osredotoča predvsem na razlike pri ureditvi firme med pravnimi sistemi.
Nemško trgovinsko gospodarsko pravo je doživelo pomembno reformo “Handelsreform” leta 1998, ki
je prinesla pomembne spremembe tudi v firmskem pravu. Podobno reformo oziroma liberalizacijo
firmskega prava je leta 2005 doživelo tudi avstrijsko firmsko pravo. Slovenska ureditev firme ostaja
dokaj nespremenjena vse od prvotnega Zakona o gospodarskih družbah (ZGD), Uradni list RS,
št. 15/05 – uradno prečiščeno besedilo in 42/06 – ZGD-1, objavljenega leta 1993. Avtorica se ukvarja s
primerjavo vseh treh pravnih ureditev firme, s poudarkom na njenih sestavinah. Predstavljena so
osnovna firmskopravna načela vseh treh pravnih sistemov in iz njih izpeljana pravila za sestavine firme
ter posledično tudi, kako je urejeno varstvo firme. Predstavljena je sodna praksa vseh treh držav, ki
zajema predvsem razlago sodišč o sestavinah firme, izključnosT in razpoznavnosT firme ter njenem
varstvu. Na kratko je opisan tudi postopek registracije in vpis firme v register. Prav tako je kot dodatna
oblika varstva firme izven primarnega zakona, ki ureja firmo, obravnavana industrijska lastnina. Na
kratko je obravnavana tudi znamka, ki je firmi podobna predvsem v njeni izključnosT ter
razpoznavnosT.
Razlika med pravno ureditvijo firme v slovenski, nemški in avstrijski ureditvi je v obveznih sestavinah
osebnih družb, kjer je v slovenski ureditvi obvezna tako navedba pravnoorganizacijske oblike družbe
kot tudi priimek vsaj enega družbenika (oz. v komanditni družbi komplementarja), medtem ko se v
nemškem in avstrijskem pravnem sistemu zahteva zgolj navedba pravnoorganizacijske oblike družbe,
brez navedbe priimkov družbenikov. Razlika je tudi pri firmi podjetnika, kjer je po slovenskem
pravnem sistemu obvezna navedba imena in priimka podjetnika skupaj z oznako, da gre za
samostojnega podjetnika, oznako dejavnosT in morebitne dodatne sestavine. V nemškem in
avstrijskem sistemu pa tudi za podjetnika velja enako kot za preostale družbe – obvezna je zgolj
navedba, da gre za podjetnika oz. trgovca (skupaj s sestavno, ki firmo individualizira). Avtorica
omenjeni razliki podrobneje opiše in se ukvarja z razlogi za takšno ureditev. Dotakne se tudi drugih
manjših razlik, kot sta nameravana in skrajšana firma.</dc:description><dc:publisher>S. Kociper</dc:publisher><dc:date>0</dc:date><dc:date>2024-12-19 08:31:33</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>91403</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
