Primerjava slovenske, nemške in avstrijske pravne ureditve firmskega pravaKociper, Stella (Avtor) Prostor, Jerneja (Mentor) Avtorica se v magistrskem delu ukvarja s primerjavo slovenske, nemške in avstrijske pravne ureditve firmskega prava in predstavi celotno normaTvno ureditev firme v slovenskem Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1), nemškem Trgovinskem zakonu (Handelsgesetzbuch – HGB) in avstrijskem Podjetniškem zakoniku (Unternehmensgesetzbuch – UGB). Primerjalno-pravno obdela slovensko, nemško in avstrijsko ureditev firme in predstavi ugotovitve slovenske, nemške in avstrijske teorije ter sodne prakse. V delu se osredotoča predvsem na razlike pri ureditvi firme med pravnimi sistemi. Nemško trgovinsko gospodarsko pravo je doživelo pomembno reformo “Handelsreform” leta 1998, ki je prinesla pomembne spremembe tudi v firmskem pravu. Podobno reformo oziroma liberalizacijo firmskega prava je leta 2005 doživelo tudi avstrijsko firmsko pravo. Slovenska ureditev firme ostaja dokaj nespremenjena vse od prvotnega Zakona o gospodarskih družbah (ZGD), Uradni list RS, št. 15/05 – uradno prečiščeno besedilo in 42/06 – ZGD-1, objavljenega leta 1993. Avtorica se ukvarja s primerjavo vseh treh pravnih ureditev firme, s poudarkom na njenih sestavinah. Predstavljena so osnovna firmskopravna načela vseh treh pravnih sistemov in iz njih izpeljana pravila za sestavine firme ter posledično tudi, kako je urejeno varstvo firme. Predstavljena je sodna praksa vseh treh držav, ki zajema predvsem razlago sodišč o sestavinah firme, izključnosT in razpoznavnosT firme ter njenem varstvu. Na kratko je opisan tudi postopek registracije in vpis firme v register. Prav tako je kot dodatna oblika varstva firme izven primarnega zakona, ki ureja firmo, obravnavana industrijska lastnina. Na kratko je obravnavana tudi znamka, ki je firmi podobna predvsem v njeni izključnosT ter razpoznavnosT. Razlika med pravno ureditvijo firme v slovenski, nemški in avstrijski ureditvi je v obveznih sestavinah osebnih družb, kjer je v slovenski ureditvi obvezna tako navedba pravnoorganizacijske oblike družbe kot tudi priimek vsaj enega družbenika (oz. v komanditni družbi komplementarja), medtem ko se v nemškem in avstrijskem pravnem sistemu zahteva zgolj navedba pravnoorganizacijske oblike družbe, brez navedbe priimkov družbenikov. Razlika je tudi pri firmi podjetnika, kjer je po slovenskem pravnem sistemu obvezna navedba imena in priimka podjetnika skupaj z oznako, da gre za samostojnega podjetnika, oznako dejavnosT in morebitne dodatne sestavine. V nemškem in avstrijskem sistemu pa tudi za podjetnika velja enako kot za preostale družbe – obvezna je zgolj navedba, da gre za podjetnika oz. trgovca (skupaj s sestavno, ki firmo individualizira). Avtorica omenjeni razliki podrobneje opiše in se ukvarja z razlogi za takšno ureditev. Dotakne se tudi drugih manjših razlik, kot sta nameravana in skrajšana firma.S. Kociper02024-12-19 08:31:33Magistrsko delo/naloga91403sl