<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=91435"><dc:title>Kaznovanje mladoletnih storilcev kaznivih dejanj v Evropi</dc:title><dc:creator>Bojc,	Mojca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hacin,	Rok	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mladoletni prestopniki</dc:subject><dc:subject>kazniva dejanja</dc:subject><dc:subject>kazni</dc:subject><dc:subject>zapori</dc:subject><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:description>Mladoletni storilci kaznivih dejanj so bili skozi zgodovino različno obravnavani. V preteklosti so bili obravnavni kot odrasli storilci kaznivih dejanj, šele v 16. in 17. stoletju pa so jih začeli obravnavati drugače kot odrasle storilce. V magistrski nalogi smo za predstavitev zgodovine in opisa kaznovanja mladoletnih storilcev v Evropi uporabili deskriptivno metodo. Opravili smo pregled tujih in domačih znanstvenih del in tako preučili kaznovanje mladoletnikov v Evropi ter nato še podrobno analizirali kaznovanje mladoletnikov v Avstriji, Sloveniji, na Madžarskem in na Hrvaškem. Z uporabo primerjalne statistične analize smo iz podatkov iz SPACE I poročil določili trende kaznovanja mladoletnih storilcev kaznivih dejanj v Evropi. Ugotovili smo, da se trend kaznovanja mladoletnikov ne zaostruje, saj se je stopnja zaprtih mladoletnih oseb povečala v treh državah, upadla pa je v 35 državah, od skupno 40 primerjanih. Ugotovili smo, da v evropskih državah za kaznovanje mladoletnikov prevladujeta pravičnostni in zaščitni model, v katera dva se različno vključujejo elementi restorativne pravičnosti (poravnava, mediacija, družinske konference), minimalne intervencije (diverzije, družbeno koristna dela) ter tudi elementi neo-poravnalnega systema. Primerjava med štirimi izbranimi državami pokaže, da je najstrožja kaznovalna politika prisotna v Avstriji, saj smo na podlagi stopenj zaprtih mladoletnikov ugotovili, da je ta v zadnjih letih najvišja v Avstriji. Povprečen delež mladoletnikov v zaporski populaciji je bil v obdobju 2000–2023 najvišji v Avstriji, nato na Hrvaškem, na Madžarskem in najmanjši v Sloveniji.</dc:description><dc:publisher>M. Bojc</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2024-12-22 13:00:45</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>91435</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
