<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=91511"><dc:title>Piratstvo v antiki do propada rimske republike</dc:title><dc:creator>Počkaj,	Luka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Maver,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Piratstvo</dc:subject><dc:subject>Rimska Republika</dc:subject><dc:subject>Helenistično obdobje</dc:subject><dc:subject>Julij Cezar</dc:subject><dc:subject>Pompej Veliki.</dc:subject><dc:description>V magistrski nalogi predstavim podobo antičnega piratstva v časovnem obdobju antične Grčije in rimske republike. Pogoji ter okoliščine, med katerimi se je piratstvo pojavilo, so različni, od peloponeške vojne do vojn z Mitridatom, obstajalo je pa tudi piratstvo na Črnem morju, v ptolemajskem Egiptu, v obdobju Ilirov in kraljice Tevte ter na območju Kilikije. Posebej je omembe vredna zgodba o ugrabitvi Julija Cezarja, ki so jo izvedli pirati, ter o njegovem maščevanju nad njimi. Piratstvo v antiki ni imelo prostih rok, saj so ga razne državne tvorbe, kot Rodos, Atene in navsezadnje rimska republika, poskušale zatirati. Morda najslavnejši tak podvig je pohod Pompeja Velikega leta 67. pr. n. št. Piratstvo je dejavnost, ki je v antiki predstavljala resno grožnjo tako trgovini kot stabilnosti obalnih območij. V tem obdobju je bilo bistveno širši pojem, kot je to danes, ko si predstavljamo klasičnega pirata 17. stoletja.  Antični zgodovinarji po drugi strani ne naredijo vselej razlike med vojno in piratstvom. Še posebej v poznem obdobju republike, so pirati postali simbol nasilnih zlobnežev, sovražnikov človeštva - hostis humani generis.</dc:description><dc:publisher>L. Počkaj</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-01-09 16:33:49</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>91511</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
