<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=91794"><dc:title>Ekologija in kompeticija tujerodnih hroščev semenarjev Megabruchidius dorsalis (Fåhræus, 1839) in Megabruchidius tonkineus (Pic, 1914)</dc:title><dc:creator>Bešić,	Adla	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šajna,	Nina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Horvat,	Eva	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Megabruchidius</dc:subject><dc:subject>Gleditsia</dc:subject><dc:subject>kompeticija</dc:subject><dc:subject>sobivanje</dc:subject><dc:subject>semena</dc:subject><dc:description>Hrošči semenarji iz poddružine Bruchinae (Coleoptera: Chrysomelidae) vključujejo približno 1700 vrst. Megabruchidius dorsalis in M. tonkineus sta funkcionalno in ekološko zelo podobni vrsti. V Evropi se obe vrsti razvijata v trdih semenih okrasnega severnoameriškega drevesa Gleditsia triacanthos. Namen magistrskega dela je bil raziskati sobivanje hroščev v razmerah samostojnega življenja ter njihove odzive v situacijah, ko se znajdejo v medsebojni kompeticiji. Načrtovali smo dva različna laboratorijska poskusa; spremljanje razvoja obeh vrst hroščev v semenih dveh vrst gledičevk in ugotavljanje kompeticije med obema vrstama hroščev, ko se hranita s semeni trnate gledičevke. Pri obeh vrstah hroščev smo zabeležili uspešnejši razvoj na semenih zanje domorodne vrste G. sinensis. Megabruchidius tonkineus se je razvijal hitreje kot M. dorsalis ne glede na vir hrane. Prav tako je izkazal večji reproduktivni uspeh kot M. dorsalis samostojno in v sobivanju.</dc:description><dc:publisher>[A. Bešić ]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-02-06 13:14:36</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>91794</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>