<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=91899"><dc:title>Anarhija</dc:title><dc:creator>Peklar,	Rebeca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bele,	Martin	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>anarhija</dc:subject><dc:subject>Anglija</dc:subject><dc:subject>kralj Štefan</dc:subject><dc:subject>Cesarica Matilda</dc:subject><dc:subject>Plantageneti</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu je predstavljena vojna, ki je v zgodovinopisju znana pod imenom anarhija oz. brezvladje. Gre za državljansko oz. nasledstveno vojno na Angleškem, ki se je v prvi polovici 12. stoletja odvila med kraljem Štefanom in cesarico Matildo. Po smrti kralja Henrika I. je sporno nasledstvo privedlo do državljanske vojne. Vojna, čeprav je trajala od leta 1139, spori pa so se začeli že leta 1135, ko je kralj Štefan prevzel oblast, do leta 1153 ni imela veliko prelomnih dogodkov. Obdobje je zaznamovalo brezvladje oz. sočasna vladavina dveh; kralja Štefana in Cesarice Matilde, ki sta vsak imela svojo vojsko podpornikov. Ravnovesje moči se je prenašalo iz ene strani na drugo stran, dokler se leta 1148 Matilda ni odločila zapustiti Anglije in se umakniti v Normandijo. Po njenem odhodu se je v vojni pojavil nov protagonist, ki je s tem postal naslednji pretendent za prestol. To je bil Matildin sin Henrik. S kraljem Štefanom je Henrik leta 1153 sklenil sporazum v Wallingfordu, kjer ga je kralj priznal za svojega zakonitega naslednika. Po kraljevi smrti je Henrik leta 1154 v Angliji zavladal kot kralj Henrik II. in odprl pot uspešni kraljevi dinastiji Plantagenetov.</dc:description><dc:publisher>R. Peklar</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-02-25 09:34:46</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>91899</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language><dc:coverage>Anglija (Velika Britanija); 1139-1153;</dc:coverage></rdf:Description></rdf:RDF>
