Potenciali in izzivi uporabe glasbe v vsakdanjem ter učnem okolju otrok z ADHDRihtarič, Nina (Avtor) Habe, Katarina (Mentor) ADHDglasbaizvršilne funkcijekognicijačustvena regulacijaMagistrsko delo v teoretičnem delu opredeljuje simptome, vzroke, dejavnike tveganja in različne tipe ADHD, ter oblike pomoči tem otrokom, predvsem v šolskem okolju. Glasba ima pozitiven vpliv na vse ravni posameznikovega razvoja, na telesno, miselno in čustveno-socialno, zato jo je smiselno raziskati kot podporno orodje pri delu z otroki z ADHD. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo, katere namen je bil ugotoviti, kako učenci z ADHD doživljajo glasbo v prostem času in med učnim procesom in kako vpliva na njihovo čustveno kompetentnost ter kognitivne sposobnosti. Od učiteljev smo želeli izvedeti, preko katerih dejavnosti in s katerim namenom jo vključujejo v učni proces. V empiričnem delu je bila izvedena kvalitativna raziskava, ki je vključevala intervjuje z učenci z ADHD (n=11) in njihovimi učitelji (n=11). Povprečna starost sodelujočih učencev je bila 11,8 leta. Tematska analiza podatkov je pokazala, da učenci glasbo pogosto uporabljajo kot sredstvo za izboljšanje osredotočenosti in sproščanje. Učitelji prepoznavajo njen pozitivni vpliv na učence z ADHD z vidika samoregulacije čustev, izvršilnih funkcij in kognitivnih procesov. Prav tako poročajo o pomanjkanju smernic za njeno učinkovito uporabo v učnem procesu. Glavna ugotovitev raziskave je, da je glasba lahko zelo uporabno orodje pri delu z učenci z ADHD, vendar jo je treba premišljeno izbrati in uporabiti v učnem procesu. Poleg tega raziskava izpostavlja potrebo po večjem izobraževanju učiteljev o uporabi glasbe pri otrocih s posebnimi potrebami ter po oblikovanju smernic za njeno učinkovito implementacijo.N. Rihtarič20252025-02-28 17:23:41Magistrsko delo/naloga91925sl