Varstvo upnikov pri umiku delnic in poslovnih deleževPirnat, Primož (Avtor) Prelič, Saša (Mentor) Burkelc Juras, Lina (Komentor) osnovni kapitalzmanjšanje osnovnega kapitalavarstvo upnikovumik delnic s pridobitvijoprisilni umik delnicumik poslovnega deležapridobivanje lastnih delnicpridobivanje lastnih poslovnih deleževizstop ali izključitev družbenikaV magistrskem delu je primarno obravnavano varstvo upnikov pri umiku delnic in umiku poslovnih deležev kot načinih zmanjšanja osnovnega kapitala pri delniški družbi (d. d.) in družbi z omejeno odgovornostjo (d. o. o.). Tako umik delnic kot umik poslovnega deleža predstavljata korporacijskopravno dejanje d. d. ali d. o. o., s katerim se razveljavijo korporacijske pravice in obveznosti delničarjev ali družbenikov, ki so jih imeli na podlagi imetništva umaknjenih delnic ali poslovnih deležev. Umik poslovnega deleža s strani d. o. o. je sicer primerljiv z umikom delnic, vendar pa kljub zakonski napotitvi na smiselno uporabo določb o umiku delnic med obema institutoma obstajajo določene pomembne razlike. Pri umiku lastnega poslovnega deleža s strani d. o. o. je treba upoštevati posebne pogoje za dopustno pridobitev lastnih poslovnih deležev ter institut izključitve in izstopa družbenika iz d. o. o. (slovensko pravo takšnega instituta pri d. d. ne pozna), ki predstavlja poseben način umika poslovnega deleža, ki ima lahko za posledico (med drugimi možnostmi) tudi zmanjšanje osnovnega kapitala d. o. o. Predvsem institut izključitve družbenika iz d. o. o. je na prvi pogled podoben institutu prisilnega umika delnic, vendar pa predstavlja specialnejše in za d. o. o. prilagojeno pravilo. Osnovno razlikovanje med prisilnim umikom delnic in umikom lastnih delnic (ki velja pri d. d.) pri d. o. o. tako ni mogoče. Pri d. o. o. namreč »prisilni umik poslovnih deležev«, ki bi smiselno upošteval ureditev pri d. d., ne pride v poštev, ker bi s tem posegli v substančno ureditev izključitve in izstopa družbenika iz d. o. o. Prav zaradi navedenega pa se postavlja vprašanje o smiselnosti trenutne nomotehnične zakonske ureditve področja zmanjšanja osnovnega kapitala z umikom poslovnih deležev, kjer je uporabljena metoda napotitve na smiselno uporabo določb o zmanjšanju osnovnega kapitala z umikom delnic. Obravnavana načina zmanjšanja osnovnega kapitala sta tesno povezana z (ne)dopustnostjo pridobivanja lastnih delnic in lastnih poslovnih deležev. Pred odplačno pridobitvijo lastnega poslovnega deleža mora d. o. o. oblikovati rezerve za lastne poslovne deleže, in sicer zgolj iz nevezanih kategorij lastnega kapitala, katerih namen ni varstvo upnikov. Posledično pri d. o. o. velja drugačen (predhodni) režim varstva upnikov kot pri d. d., saj se pri d. d. rezerve za lastne delnice oblikujejo šele po pridobitvi lastnih delnic. V tem je torej pri d. o. o. bistvena razlika v primerjavi z ureditvijo pri d. d., kjer ZGD-1 z vidika varstva interesov upnikov omogoča dve vrsti zmanjšanja osnovnega kapitala z umikom delnic (redni umik in poenostavljeni umik). Pri rednem umiku d. d. financira pridobitev lastnih delnic iz vezanih kategorij lastnega kapitala, vendar mora v tem postopku zagotoviti (naknadno) ustrezno varstvo upnikov. ZGD-1 posledično pri tej vrsti umika določa smiselno uporabo določb 375. člena ZGD-1 o varstvu upnikov pri rednem zmanjšanju osnovnega kapitala, vključno s postopkom varstva upnikov. Pri umiku delnic po poenostavljenem postopku se ne uporabljajo določbe o rednem zmanjšanju osnovnega kapitala (in s tem določbe o varovanju upnikov po 375. členu ZGD-1), če so delnice dane d. d. na razpolago neodplačno ali če se delnice umikajo v breme nevezanih rezerv. Pri d. o. o. je možen le poenostavljen (in ne tudi redni) umik.P. Pirnat20252025-03-09 17:00:59Magistrsko delo/naloga91974sl